Ministričina namera je pri osamosvojiteljskih očetih očetnjave naletela na zgrožen odziv. Celo dobri, stari Lojze Peterle se je na Pop TV razjezil kot že dolgo ne in se spustil v direktno konfrontacijo z ministrico. Očital ji je “alergijo na osamosvojitev” — ki da je bila nacionalni veleprojekt, ne ideološki, in bi kot taka morala biti predmet bipartizanskega konsenza — in zagrozil z interpelacijo in demonstracijami domoljubov.

Samostojnost in kulturna politika

Majda Širca 2.0 pa se je branila s strokovnimi argumenti, češ, tako se muzejev ne dela, na Roško je že dolgo predvidena selitev Arhiva Slovenije, osamosvojiteljska zgodovina pa tudi ne bo nič prikrajšana. Ravno nasprotno: že zdaj ne zanemarjeno obdobje zgodovine bo samo še pridobilo fokus in pozornost, ker bo po novem vse združeno pod eno, četudi ne ekskluzivno osamosvojiteljsko streho.

Bivša Janševa vlada si je pred tridesetletnico osamosvojitve zamislila MSO zato, da bi odpravila domnevno družbeno nesprejemljivost dejstva, da takega muzeja še ni. Ni ga pa ne zato, ker si ga ne bi mogli privoščiti, ampak zato, ker da kulturna politika na področju zgodovinopisja in utrjevanja nacionalne identitete ni bila dovolj spoštljiva do korenin slovenske državnosti — ali celo prezirljiva. Ker samostojnost ni bila intimna opcija nas indoktriniranih jugonostalgikov. Ali kot je rekel Peterle ministrici: da je to “alergija do osamosvojitve”.

Gojiti in častiti

Founding fathersom se skratka zdi, da je premalo vse, kar je manj od samostojnega MSO. Čeprav je osamosvojitev prominentna muzealska tema že v obstoječih institucijah, zlasti v MNZ — pa ne samo v ljubljanskem —, to ni dovolj. Ta del zgodovine je treba bolj eksplicitno gojiti in častiti.

Ortodoksen oboževalec osamosvojitve — premlad, da bi bil zraven, a tem bolj goreč — celo pravi, da bi “v Sloveniji morali imeti še več muzejev osamosvojitve”, “praktično v vseh večjih krajih”, “na vsakem koraku”, ker da moramo te tekovine (moj izraz, seveda) “prenašati na naše zanamce”.

Ti ljudje so res težaki …

Nagajanje

Resnici na ljubo je treba priznati, da niti osamosvojene države niti njene muzejske kulture ne bi vzel hudič, če bi MSO obstajal kot samostojen objekt in subjekt. Zagotovo ne bi bil turistična atrakcija kalibra Eiffelovega stolpa, bi pa zato blagodejno deloval na domače desničarje in tudi šolnikom omogočal poceni, preproste, priročne poučne ekskurzije za mladi rod.

Averzijo aktualne vlade do MSO lahko s tega stališča razumemo kot revanšistično nagajanje opoziciji. Vi nas zajebavate z referendumi, si mislijo, mi bomo pa vas nazaj tako, da bomo kenslali vaše domoljubne projekte. In človek jim tega protinagajanja niti ne bi zameril. Hoteli ste kulturni boj — in to je to. 

“Velikani slovenske osamosvojitve”

Seveda pa ne gre samo za maščevalnost in objestnost. To še zdaleč ni tako banalno. Definiranje domoljubja v današnji Sloveniji je v ekskluzivni domeni desničarjev. Te predpravice so si uzupirali revizionisti zgodovine. Antikomunisti. Tisti, za katere sta bila Edvard Kardelj in Boris Kidrič “največja stalinistična klavca” in “največja nasprotnika slovenske samostojnosti”, medtem ko da so bili Lambert Ehrlich, Ciril Žebot, Franc Jeza in Janez Toplišek (kdorkoli že to so) “velikani slovenske osamosvojitve”.

Ljudem, ki tako razmišljajo — in se ven vlečejo s priseganjem na Pučnika —, pa ni pametno zaupati ustanavljanja muzeja s tako občutljivimi memoari in memorabilijami. Še tem manj, ker hočejo občutek domoljubja in slovenstva (z malo začetnico) opisati in predpisati na emocionalno točno določen, seveda patetičen, tradicionalističen, paseističen način.

Manj je več

Četudi je domoljubje že po definiciji konservativna, neleva, neliberalna vrlina, mi ni jasno, kako je mogoče, da so med preživelimi ta glavnimi osamosvojitelji skoraj samo še desničarji. Ali pa so samo najglasnejši? Ali najbolj zoprni? In da s takimi ljudmi pač nočemo imeti aktivnega opravka?

MSO gor ali dol, midva z ministrico za kulturo imava odgovor: domoljubje naj kar bo, ampak manj es-de-esovskega domoljubja je več domoljubja. Točno toliko, kot si ga ta država sploh zasluži.