Kulumne
#mediji #Palestina #Gaza
Mali Mohamed za SDS: Kaj pove desničarju fotografija lačnega otroka iz Gaze
Logo 04.08.2025 / 06.10

Fotografija pove več kot tisoč besed. A ne vedno. Obstajajo tudi fotografije, o katerih niti milijon besed ne pove nič.

O čem se ta človeško brezčutni in politično ostudni proizraelski lobi z modrimi kljukicami sploh prepira? Kaj nam hočejo dokazati? Zakaj se propagandni stroj janšistov nanje sploh sklicuje?

Pred dobrim tednom dni je bila v New York Timesu objavljena fotografija grozljivo podhranjenega palestinskega malčka iz Gaze. Podoba je postala eden od mnogih prepričljivih in nazornih simbolov humanitarne katastrofe in planiranega genocida. Mama ga drži v naročju. V obraz ga ne vidimo, vendar lahko iz konteksta sklepamo, da gre za enega od tistih dojenčkov in malčkov z votlimi, lačnimi in brezizraznimi očmi in z vidno shujšanim telescem. Kost in koža. To se dogaja otrokom na vojnih območjih in v tretjem svetu.

Takih fotografij smo se že nagledali. Mediji jih kar naprej objavljajo — ker so tudi vojne kar naprej —, da bi v nas vzbudili ganotje in da bi nekaj naredili. Včasih jim celo uspe. Ti otroci se nam sitim in na varnem živečim smilijo. Zahodnjaki zaradi njih demonstriramo na ulicah, nekaj malega nakažemo Unicefu ali kaki drugi dobrodelni organizaciji, gledamo Live Aid itd.

Uredniška napaka

Spremeni pa se seveda nič. Vojn in lakot je včasih celo konec, vendar se nadaljujejo nekje drugje. Mediji redno objavljajo tihožitja lačnih otrok, ki jih obletavajo muhe in ki jih pestujejo obupane matere v Etiopiji, Sudanu, Ruandi. Otroci so vedno nekje lačni. Tako kot so (bili) vietnamski, kampučijski, afganistanski, iraški in zdaj ukrajinski in palestinski otroci (za nameček) frustrirani od vojne. 

Fotografija Mohameda Zaharije al Mutavaka, starega kakih osemnajst mesecev, je bila objavljena na naslovnici New York Timesa. Iz članka, bogato ilustriranega še z drugimi pretresljivimi fotografijami, smo med drugim izvedeli, da fantek živi z mamo in bratcem v šotoru na obali Gaze. Oče je bil ubit lani, ko je šel iskat hrano. Zdaj to dela mama Hedaja. Velikokrat je ne najde.

Po objavi pa so na New York Timesu dobili informacijo, da podhranjenost ni edini Mohamedov problem. Deček je po izjavah pediatra — pridobljenih očitno naknadno —, ki ga je zdravil ali vsaj pregledal, že prej trpel za težavami v razvoju možganov in mišičnega sistema. To je razkril samodeklarirani “neodvisni raziskovalni novinar, ki razkriva ekstremizem in antisemitizem”. (To je njegov opis.)

Simbol nečesa drugega

In tako je fotografija, prej simbol humanitarne katastrofe in planiranega genocida, nenadoma postala simbol tendencioznosti, manipulativnosti in lažnivosti levičarskih, prebujenskih, po mnenju nekaterih celo antisemitskih medijev.

Uredniška napaka, ki se je pripetila New York Timesu — ki so jo po nekaj dneh priznali in korigirali —, je za militariste in desničarje samo še dokaz več, da si tradicionalni mediji, zavezani določeni, saj veste kateri politični agendi, ne pomišljajo prodajati izkrivljenih informacij. Z vzbujanjem sočutja prodajajo zavedenim zlagano mirovniško zgodbo o neslutenem trpljenju obleganih Palestincev, ki da jim Izrael odreka celo hrano. Čeprav je njim seveda jasno, da to dela Hamas in zvito vali krivdo na IDF.

Modus operandi

Uredniško napako NYT je za potrditev svojih nebuloz izkoristila tudi medijska ekspozitura SDS. Tako je Nova24TV.si objavila članek o “zavestnem širjenju laži” in o “prohamas propagandi” ameriškega časopisa. Pri tem so celo razvili tezo o medijski taktiki objavljanja netočnih, tendencioznih informacij, za katere se potem pokesaš in objaviš popravek, ki pa ga za razliko od skoraj nihče ne prebere.

Nisem si mislil, da bo ta medijski trash kdaj tako odkrito opisal svoj lastni uredniški modus operandi. In da si nek fucking diletantski slovenski desničarski medij še drzne sesuvati New York Times! To je res komedija!

Za kaj v resnici gre

Četudi je imel mali Mohamed že prej težave z zdravjem — ki jih morda ne bi imel, če se ne bi rodil na tem nesrečnem koncu sveta —, mu pomanjkanje hrane in kvalitetne zdravstvene oskrbe ni moglo pomagati. Niti ni bistveno za razumevanje palestinskega problema, ali je fantek samo lačen — ker prav zelo sit zagotovo ni — ali pa ima še kake druge zdravstvene težave.

Skratka, o čem se ta človeško brezčutni in politično ostudni proizraelski lobi z modrimi kljukicami — na katerega se Nova na debelo sklicuje — na družbenem omrežju X sploh prepira? Kaj nam hočejo dokazati? Zakaj se propagandni stroj janšistov nanje sploh sklicuje? Da bi nas razsvetlili z resnico, da problem ni v tem, da so palestinski otroci sestradani, ampak da imajo težave z razvojem možganov in mišičnega sistema, kot se lahko zgodi kateremukoli otroku kjerkoli na svetu?

Nasvidenje v naslednji vojni

Ne, ne, ne gre za to. Gre jim za to, da nam dopovejo, da je Golob debil, ker je že lani v Združenih narodih potolkel s pestjo po govorniškem pultu in pozval Natanjahuja, naj takoj konča to vojno. Da je Tanja Fajon koza, ker je priznala Palestino. Pa Nataša Pirc Musar tudi, ker je v Evropskem parlamentu rekla, da se v Gazi dogaja genocid.

Samo za to jim gre, da SDS zmaga na prihodnjih volitvah. In ko bo zmagala — če bo bog ne daj res —, bo morda tudi tista znamenita fotografija gole opečene deklice, ki beži iz z napalmom zbombardirane vietnamske vasi, v retrospektivi obveljala za fake — in za simbol manipuliranja izrojenih levičarskih mirovnikov.

NAROČI SE
#mediji #Palestina #Gaza
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke