Pred dnevi sem si šel prvič od blizu — čeprav ne tudi odznotraj — pogledat tako imenovano džamijo oz. tako imenovani Muslimanski kulturni center Ljubljana. Arhitektura me je navdušila. Tudi pripadnikom mohamedanske vere privoščim, da je objekt po toliko letih, že kar desetletjih (tako rekoč) dokončan.
Imam pa nekaj malenkostnih pripomb.
Zakaj sem uporabil kvalifikator »tako imenovana« džamija in »tako imenovani« Muslimanski kulturni center?
V prvem primeru zato, ker se mi beseda »mošeja« zdi primernejša od besede »džamija«.
Ne gre za jezikovno picajzlanje. Ne »mošeja« ne »džamija« nista slovenski (slovanski) besedi, a se mi zdi, da je prva lepše poslovenjena, da ne rečem bolj slovenska.
Tega ne bi smeli zanemarjati. Ker navsezadnje, saj za integracijo nam vendar gre, kajne? Nam vsem. Neglede na to ali ono vero ali nevero.
Po zaslugi genialnih arhitektov muslimani dobivajo z občudovanjem in priznavanjem arhitekturnih kvalitet mošeje kot dodano vrednost tudi priznanje skupnosti, ki jih sicer zna včasih gledati postrani.
Naročite se na Fokuspokus in preberite celoten članek.
Če ste že naročnik, se prijavite.