
Tu in tam preberem kakšen prispevek o težavah, ki jih imajo prebivalci naše države s sosedi, institucijami, družino, oporokami, zvezami, pa tudi z občinami, župani, politiki. Neke vrste pisma bralcev. Za odgovore jim v medijih najdejo pravega svetovalca — zdravnika, pravnika, geodeta …
Neredko se odgovori, namenjeni sicer konkretnemu človeku, zdijo odgovori vsem, ki s podobnimi težavami sicer ne obremenjujemo medijev.
Pravnik ene od prilog slovenskega dnevnega časopisa je nedavno odgovarjal državljanu v stiski zaradi samovoljnosti lokalnega šerifa. Župana. Napisal je zelo zanimiv tekst, iz katerega lahko razberemo širše vzorce ravnanja, značilne za politiko na državni in globalni ravni.
V odgovoru se je dotaknil psihološkega profila župana. Nekako takole je napisal:
Negativna selekcija
Pojav narcisoidnih psihopatov, ki obvladujejo slovensko politično in poslovno sceno, je posledica negativne selekcije. Gre za vzorec, značilen za nekdanje države vzhodnega bloka, ki so zavestno zatirale pravo, intelektualno elito. Zato so na površje priplavali različni nerazsvetljeni in neizobraženi sprevrženci — tudi prevaranti — in postopno zasedli pomembne družbene položaje.
Intelektualna elita se odmika od politike, ker so pravila igre na tem področju postavljena tako obupno nizko, da se intelektualci v politiko niso pripravljeni spustiti, niti se jim ni treba. Zato smo obsojeni na vladavino nesposobnežev, ki se v političnem kupleraju znajdejo kot ribe v vodi.
Nadvlada in nadzor
Intelektualna elita se vedno bolj zavestno odmika od politike, ker so pravila igre na tem področju postavljena na tako obupno nizko raven, da se intelektualci v politiko niso pripravljeni spustiti, niti se jim ni treba. Posledica tega je začarani krog, v katerem smo obsojeni na vladavino nesposobnežev, ki se v političnem kupleraju znajdejo kot ribe v vodi.
Po tako zanimivi diagnozi nekega župana nisem in nisem mogla nehati brati, zato sem šla iskat še druge značilne simptome narcisoidnega psihopata. Res zanimivo. Zadeva kar kliče k primerjavam in nehotenemu iskanju živih vzorcev.
Grandiozno občutenje lastne pomembnosti. Preobčutljivost na kritiko. Izbruhi jeze in besa. Pomanjkanje empatije. Aroganca in vzvišenost. Želja po nadvladi in nadzoru. Fantaziranje o slavi, uspehu in moči. Manipulativnost. Terjanje občudovanja in posebnega položaja. Pripisovanje zavisti drugim. Perfekcionizem in občutek vsemogočnosti.
Ko združite te lastnosti v eni osebi, dobite človeka, ki si prizadeva za moč in nadzor. Ki naklonjenost in občudovanje soljudi uporablja kot orodje za obvladovanje in manipuliranje. Ki o vsem tem razmišlja tako, kot da je to njegova pravica in da so njegova dejanja upravičena. Občutka krivde nima. Od takšnega človeka ne boste nikoli slišali nobenega opravičila in nobenega obžalovanja.
Nič novega
Takšni ljudje so prepričani, da jih varuje njihova neustrašnost. Z izrazitim občutkom lastne večvrednosti se postavljajo nad druge. Nagnjeni so k patološkemu laganju, tudi prevarantstvu. Nezmožni so prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Nagnjeni so k dolgočasju, zato nenehno iščejo nove in nove dražljaje.
Zaskrbljujoče je, da ljudi s to motnjo pogosto težko opazimo. So lepo oblečeni, uspešni, očarljivi, sodelujejo lahko tudi v dobrodelnih dejavnostih. Pa ne zato, ker jim je mar, temveč zato, ker s tem naredijo dober vtis. Imajo denar in privilegije.
Narcisoidne psihopate pogosto najdemo tako v zaporih kot tudi na poti navzgor po korporativnih lestvicah ali na močnih položajih v vladah. Pogosto imajo družine in otroke.
Ljudje s takimi težavami na splošno ne iščejo zdravniške pomoči, razen če doživijo skrajni stres ali depresijo ali če pri tem vztraja njihov partner. Zdravljenje je težko, saj postopek dojemajo kot žalitev njihove samozavesti. Se pa lahko spremenijo, če s terapevtom dosežejo pravo ravnovesje.
O ljudeh s takimi težavami, a na pomembnih in odgovornih mestih, je že vse napisano. Nič novega torej. Samo pobrskajte, pa vam bo marsikaj jasno.
Opomba:
Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.