Dober mesec po poplavah se na političnem področju že drugič dogaja, da prihaja do bipartizanskega zavezništva. Postkatastrofično slogaštvo sicer že malo jenja, zato pa je zdaj na sporedu to, čemur bi lahko rekli nenačelna protimamilaška koalicija.

Ta glavna vladna stranka Gibanje Svoboda je glede tako imenovane konoplje — dekriminalizacije, legalizacije konoplje — namreč na isti liniji kot opozicijski stranki SDS in NSi.

To me ne preseneča. Averzija do rekreativnih, še tako benignih mamil transcendira politične ločnice tudi med najbolj nepomirljivimi.

Po drugi strani pa idejo predvidljivo zagovarjajo Socialni demokrati in Levica.

Kaj torej? Ste za ali proti? 

Jaz sam še ne vem zagotovo. Ni mi namreč jasno, za kaj se pravzaprav eni zavzemajo in čému se drugi protivijo.

Sativa ali indica?

Konopljo sem na začetku omenil kot “tako imenovano” zato, ker se mi ta žalibog uveljavljena raba zdi nenatančna. In to po zaslugi razpravljalcev o smiselnosti legalizacije konoplje (ali “konoplje”).

Danes se očitno nikomur ne zdi več pomembno, da bi konopljo specificiral kot navadno ali domačo konopljo (Cannabis sativa) — zadnje čase tudi imenovano industrijska — ali kot indijsko konopljo (Cannabis indica). Indijska vsebuje bistveno več tetrahidrokanabinola (THC), ki služi kot psihedelična, psihoaktivna droga.

Še več! V politiki in medijih se vsake toliko zadebatirajo o tako imenovani legalizaciji oz. dekriminalizaciji konoplje — namreč indijske —, ki je tako rekoč že od nekdaj prepovedana oz. je prepovedano posedovanje le-te, kaj šele “promet” z njo — torej vsaj (pre)prodajanje, če ne tudi kupovanje.

Konzumenti indijske konoplje te debate razumejo kot potencialno možnost, da bi travo, marihuano, hašiš, olje, šit, gandžo, vutro, špinele, jointe, džolije, afganstanca, domaćico, kanone in špinačo in kar je še s tem povezanih izrazov — ki striktno nimajo dostopa v javno rabo —, prihodnosti lahko normalno kupovali v trgovinah in trafikah ali temu namenjenih lokalih z licenco. Ne da bi jim organi reda za to težili ali jih celo sakncionirali.

Generično razumljena konoplja

Skratka: berem, da ima ta generično razumljena konoplja “izjemen industrijsko-tehnološki potencial” in da je te dni bila na Bledu strokovna konferenca, na kateri so “domači in mednarodni gostje […] razpravljali o nastajajoči industriji konoplje s poudarkom na razvoju znanosti in tehnologije, ki obsega ekološko remediacijo, biologijo, hortikulturo, kemijo, zdravstvo in druga področja znanstvenega raziskovanja”.

Vse lepo in prav. Ne rečem, da to niso relevantne teme, ampak v tem smislu me konoplja ne zanima. Jaz bi rad vedel nekaj drugega. Toda o tem lahko le komajda ugibam med vrsticami.

Privrženci in/ali predlagatelji legalizacije po mojem namenoma (pre)usmerjajo debato o konoplji v smer, ki jih bo morda prej pripeljala do uresničitve cilja. Zato govorijo o strokovnih pristopih in o gospodarskih, celo industrijskih potencialih, vse skupaj pa znajo zabeliti še z novodobno eko-bio mumbo-jumbo latovščino.

Pripombe in pomisleki

Če gre res (tudi) za vprašanje, ali bi se ljudje smeli svobodno in v miru zakajati in ali bi kot potrošniki imeli možnost legalno poskrbeti, da bi to počeli, potem sem načeloma za.

Sam nisem trave kadil tako rekoč že sto let — prisežem, da se ne spomnim, kdaj sem jo nazadnje —, tako da z nedekriminalizacijo osebno ne bi imel težav. S tem v zvezi imam sicer nekaj pripomb in pomislekov, ki pa me ne odvračajo od tega, da idejo podprem.

Kratkočasne prakse

Nisem prepričan, da je še vedno aktualen argument, da bi družbeno priznanje konzumiranja kanabisa kot legitimne oblike kratkočasne prakse zmanjšalo potrošnjo sámo. Dandanes, ko je kot lifestyle dopustno že skoraj vse — še kaj bolj norega kot zakajanje —, si ne predstavljam, da se veliko ljudem zdi privlačno početi nekaj samo zato, ker je prepovedano.

Še tem manj prepričljiv je argument, da bi dekriminalizacija prispevala k upadu kriminalnih aktivnosti in pripomogla k večji varnosti državljanov. Kar zadeva travo, zagotovo ne.

Če to drži, je treba reči dvoje: tako kot nima smisla, da bi zagovorniki dekriminalizacije s tem kogarkoli prepričevali, tudi nasprotnikov po drugi strani ti dve dejstvi ne bi smeli motiti.

Zeitgeist 

Pred morebitno legalizacijo sicer vidim kar nekaj ovir. Zeitgeist zdravstvene oz. sanitarne ortodoksije, ki se v družbah vse bolj širi, ji nikakor ni naklonjen. Ekstrakte indijske konoplje v prosti prodaji in gostinski ponudbi si v Sloveniji skoraj tako težko predstavljam kot tako ali drugače uzakonjen način prostovoljnega končanja ali pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

In to še zdaleč ni vse. Pred kakimi petnajstimi leti so kadilce pregnali iz vseh javnih prostorov, tudi lokalov. No, prav. A kar zadeva inhaliranje in inhalacijske artikle, je šlo po tem samo še navzdol, dokler niso proizvajalcem zaukazali celo enotne, vizualno enake in gnusobno svarilne embalaže.

Ta trend trenutno miruje, toda ta družbena klima dejansko ni naklonjena kakršnimkoli razvadam. Še posebej ne takim, ki md mnogimi še vedno veljajo za ekstravagantne.

Alkohol, go-to droga

Zadnji in glavni razlog, da ne verjamem, da bo v Sloveniji prišlo to tovrstne liberalizacije, pa je dobri, stari alkohol kot ne samo legalna, skoraj neomejeno dostopna in vsevprek tolerirana, ampak tudi dejansko domoljubna, identitarna, domača, domačijska, nostrificirana, go-to droga.

Bojim se namreč, da bi legalizacija kanabisa ljubitelje alkohola — normalne in abnormalne — motila. Motila načeloma. Motila v tem smislu, kot pro-liferji hočejo prepovedati pravico do splava, čeprav jim abortusa nihče ne vsiljuje. Če ne vsi, potem nihče! Ali kot homoseksualne partnerske zveze motijo homofobe. Ker to je kao stvar načelnosti, kajneda? Pri konoplji bi se to dogajalo na človeško manj zoprnem nivoju, ampak v principu bi to bilo — ali bo — isto.

Pa še to: konzumerizacija, komodifikacija doslej nezakonite, alernativne lifestyle razvade v potrošniško obsesijo bi bila voda na mlin pristašem neoliberalizma, ki sicer znajo in hočejo iz vsega potegniti korist. Zato ni čudno, da so proti legalizaciji tisti, ki so jim principi kulturnega boja — čeprav so enkrat za spremembo na istem krilu fronte — pomembnejši od gospodarskih koristi, ki bi jih industrija konoplje in/ali kanabisa prinesla. Res pa je, da glede na ekonomijo neznatnega obsega v Sloveniji tudi to ne bi bil noben biznis. Itak.