Slovenija se je s tako imenovanim Kipom svobode, ki pozira s karikiranim Trumpovim ksihtom in geštelom, odkupila za tisto sramoto od štoraste Melanie, s katero se je po naročilu ameriškega konceptualista pustil nategniti nek preprost posavski mizar. In z njo vesoljna Slovenija kot njena lokalna PR agentura.
Čeprav je tudi ta zadeva — namreč Trump — lesena, ekasta in bogu za hrbtom, je za razliko od efigije njegove žene kip svobode super. Ker je inteligenten. Provokativen, satiričen, ireverenten. 
Slovenski kip svobode je v zadnjem tednu ali dveh postal tako rekoč svetovna senzacija. Mislili smo, da o njem že vse vemo. Tudi iz slovenskih medijev. Ampak ne. Marsičesa še ne.
Zato sem včeraj meni nič, tebi nič poklical Tomaža (Toma) Schlegla, avtorja kipa svobode iz Sel pri Kamniku, arhitekta in umetnika — konceptualnega, da mu ni para! —, da mi nekaj stvari razloži.
Bilo se je zelo zabavno pogovarjati. 

Zaradi prevelikega zanimanja … 

Kot je bilo napovedano, bi kip svobode morali odkriti v soboto, 31. avgusta, vendar je omenjeno kulturno-fizkulturno društvo prireditev odpovedalo »zaradi prevelikega zanimanja«.
Domnevni krivec za to nenavadno povpraševanje je lokalno — in lokalno zelo brano — internetno glasilo Kamnik.info, ki je razvoj dogodkov budno in od blizu spremljalo. Po Schleglovih besedah je prihod na odkritje kipa svobode napovedalo toliko medijev — že samo medijev, koliko bi bilo šele še drugih firbcev —, da so se v ŠKD Sela zbali, da eventa ne bi mogli hendlati ne organizacijsko ne finančno.
Da je tuhinjski Trump kontroverzen, že vemo. Toda samo po zaslugi BBC vemo, da so negativne reakcije proti postavitvi provokativnega kipa šle tako daleč, da je nekega deplorable domačina norčevanje iz njegovega veličanstva Trumpa tako razjezilo, da se je s traktorjem zaletel v kip (ki je še v delu).
S traktorjem nad Trumpa? Nad kip Trumpa? Noro! To se lahko zgodi samo v Sloveniji. Tudi če ne bi imeli največ traktorjev na prebivalca na svetu.

Svoboda skozi Trumpovo zadnjico

Bral sem tudi, da bodo obiskovalci lahko v vstopili v (votli, osemmetrski) kip svobode »skozi Trumpovo zadnjico«.
Aha, okej?
Schlegl mi je razložil, da se bo obiskovalec po vstopu povzpel po nekaj stopničkah do Trumpove glave, kjer bo skozi njegova usta govoril —najbrž nekaj svobodnega — ali se pustil nekomu od zunaj fotografirati kot nekoč v jadranskih letoviščih v odprtem žrelu morskega psa.
Ker ja: Trumpova glava je izdelana tako, da izgleda prijazen, ko ima zaprta usta — »kot vsak populist«, pripominja Schlegl —, in grozljiv, ko poseben mehanizem nastežaj odpre njegov orjaški gobec.
In to še ni vse! Pokličite zdaj!
Lastnik zemljišča, na katerem je Schlegl postavil kip svobode, si je premislil. Prvotno jim je dal dovoljenje za postavitev do 1. maja 2020, zdaj pa je dovoljenje omejil na do konca oktobra.
Neka PR agencija je avtorju in ŠKD Sela predlagala, naj 31. oktobra — na noč čarovnic (in za dobro vago mogoče še uresničitev brexita) — kip svobode … zažgejo.
To se verjetno ne bo zgodilo, ker bi bilo pa le preveč kontroverzno. Nova ameriška veleposlanica v Sloveniji bi jih utegnila obtožiti, da gre za neokusno asociacijo na Ku-Klux-Klan ali celo za namigovanje, da je POTUS rasist!

Pivo iz Trumpovega šlica

In to še vedno ni vse!
Bližnja Domača pivovarna Pod Menino — po nekaterih podatkih so kraft pivovarne v Kamniku kar štiri, po nekaterih podatkih celo pet! — je zaštekala priložnost in se priključila konceptualistični in umetniški evforiji, ki je tam zavladala. Kaj pa če bi po vzoru Žalca (samo boljše, seveda) iz kipa točili svoje pivo (pod blagovno znamko Menin’c)?
In kam bi montirali pipico? Trikrat lahko ugibate: v Trumpov šlic!
Presneto! Če imamo komunajzerja, zakaj ne bi imeli še piva populist? 
Tom Schlegl pravi, da bi pivo točili v majhnih količinah, tako rekoč na štamprle. Kot se spodobi za toksične spojine, ki pricurljajo iz Trumpa. Vsak strup je po kapljicah zdravilo, a ne.
Obstajala je tudi far-out ideja, da bi si obiskovalci kipa svobode lahko privoščili tudi kranjske klobase.
Ugibajte še enkrat: prilezle bi iz Trumpovega anusa.

Nakar še Noah Charney

Mimogrede: odličen, najboljši slovenski tekst o kamniškem kipu svobode je napisal kamniški Američan (in Schleglov »buddy«), kolumnist, umetnostni zgodovinar, pisatelj in nenazadnje »slovenolog« Noah Charney. To morate prebrati.
Zanimivo in tudi ironično pa je, da je Charney to objavil ravno v Observerju (prej New York Observerju), katerega lastnik je (bil) … — guess who … — Trumpov zet Jared Kushner.
Takrat še tedenski časopis, ustanovljen leta 1987, je Kushner kupil pri svojih 25 letih leta 2006. Deset let pozneje — konkretno (in natančno) en dan po Trumpovi zmagi na volitvah — je NYO nehal izhajati v tiskani obliki, se preimenoval v Observer in začel izhajati samo na internetu.
Ko je Kushner postal višji svetovalec v Trumpovi administraciji, je lastništvo prenesel na družinski sklad, funkcijo publisherja pa je prevzel njegov svak.

Perspektiva

Pa še nekaj o dolgoročni usodi kipa.
Avtor in njegovi zavezniki si želijo, da bi kip svobode ostal tam, kjer so ga postavili. Torej na svoji zemlji. Ali vsaj njihovi. Zato se ukvarjajo z idejo, da bi na Kickstarterju sprožili nabirko za odkup zemljišča od sedanjega lastnika, ki se mu projekt zdi preveč kontroverzen.
Ko bo dotični ugotovil, da lahko začne ceno zdaj verjetno le malo vredne zaplate trave dvigati v nebo, bo še kako vzljubil kontroverzne projekte. Če bo ŠKD Sela seveda zbralo toliko denarja.
Ampak najbrž ga bodo. So se jim že namreč začeli oglašati zainteresirani sponzorji oz. donatorji. Nek premožen Avstrijec jim je ponudil, da plača stroške preselitve oz. transporta kipa svobode … — kamorkoli na svetu.
Malo za šalo in malo zares je Schlegl že namignil, da zakaj pa ne na Grenlandijo. Grenlandski Inuiti bi morda bolj znali ceniti to konceptualno umetnino od kamniških okoličanov ali Slovencev nasploh. Pa še bolj bi jim kip simboliziral svobodo.
Ne, ne. Upajmo, da se bo vse uredilo in dobro končalo.
Sam se celo poigravam z mislijo, da bi iz tega lahko nastala neka nova Forma viva. Da poselimo Slovenijo s kipi — kot nekoč v Kostanjevici, Mariboru, Seči, Makolah, na Ravnah — svetovnih državnikov. Čista figuralika, seveda, za razliko od tistih starih kiparskih simpozijev. Pa ne samo s populističnimi, kontroverznimi, seveda. Da ne bi preveč trpela slovenska zunanja politika …