Daleč, daleč so že časi — ne več ne manj kot dvanajst let je tega —, ko se je za največjega in verjetno tudi najbolj pravega levičarja samodeklariral Zoran Janković. To je bilo po eni strani smešno, ker že na prvi pogled ne bi moglo biti bolj skregano z realnostjo, po drugi pa niti malo. Ker hopla, kaj pa če je (bil) on res levičar?!

Ali drugače: morda pa je za biti levičar ali veljati za levičarja danes dovolj, da rečeš, da si? Ali da te nelevičarji ali desničarji — kar seveda ni isto — imajo za levičarja?