Dogajanje v stranki NSi in okrog nje — namreč personalne menjave na zadnjem kongresu in po nekem čudežu prav zdaj razkrito obvodno financiranje njihovega inštituta — je nehote komplementarno in po mnenju političnih konspiratistov celo namenoma sinhronizirano.

To je možno, ni pa nujno res. A neglede na to to po eni strani priča o reorganiziranju, če že ne posodabljanju desnice, po drugi pa, da standardno medijsko denunciranje dejanskih ali domnevnih desnih grdobij izgublja tako ostrino in učinkovitost kot tudi svoj smisel.

Zvezda ELS

Tonin* je baje moral oditi zato, da bi naredil prostor Janši bolj naklonjenemu Vrtovcu. Kar najbrž drži. Toda zakaj je moral oditi, ni zelo pomembno. Pomembnejše vprašanje je, kako mu je prišlo na misel, da v imenu NSi že vnaprej zavrača eventualno sodelovanje v vladi z SDS.

Da se je Tonin šel konfrontirat z Janšo — kar sicer ni težko —, je bilo nezrelo. Vida Čadonič Špelič se moti, ko mu prerokuje, da bo v Strasbourgu postal “zvezda Evropske ljudske stranke”. No, zdaj bo NSi po Vrtovčevi zaslugi srečala oportunistična pamet sodelujočnosti.

Infrastrukturec in retorik

Da je NSi izvolila Ljudmilo Novak za članico izvršilnega odbora, je pametna in hkrati galantna poteza. Pametna, ker so vzpostavili kontinuiteto z njenimi, za stranko srečnejšimi časi; galantna pa, ker so jo s častno funkcijo nevtralizirali. Tudi njun antagonizem z Janšo*.

VČŠ je novemu predsedniku pohofirala tudi z izjavo, da se je že kot minister “izkazal z izjemnimi vodstvenimi sposobnostmi”. Absolutno. Bil je soliden infrastrukturec — v primerjavi z aktualno infrastrukturko seveda še tem bolj —, zdaj pa se je očitno naredil tudi kot retorik.

Vredno Primca

Z bombastičnim nastopnim govorom je Vrtovec namreč dokazal, da zna zabrenkati na zlajnane in poljubno izmenljive, a populistično prepričljive strune, ki pojejo o “zlorabi oblasti”, “mlakuži povprečja”, “družbenem konfliktu”, “radikalni levičarski ideologiji”, bla-bla-bla.

Nakar je spesnil še pravo mojstrovino demagoškega, manipulativnega, nakladanja, vrednega samega Primca: “Namesto da bi se Golobova vlada zahvalila ustvarjalnim, delovnim in poštenim ljudem, si privošči razsipnost, goji klientelizem in z denarjem zasipava — veste koga?”

OMB, le katere hudodelce neki je s tem mislil? Ah, seveda: “Pravoverne nevladne organizacije od Nike Kovač in 8. marca naprej. V lanskem letu so jim namenili 300 milijonov evrov denarja, ob tem pa vsakemu izmed nas danes vzame 300 evrov več kot leta 2022.”

Podla sintaksa

Pazite to podlo sintakso! Vrtovec najprej pravi, da vlada “zasipava” Niko Kovač in njen I8M, potem pa že v naslednjem stavku reče, da so “jim” — to je zaimek, ki se slovnično nanaša na amorfno gmoto omenjenih nevladnikov — “namenili” enormnih tristo milijonov evrov.

Ne samo, da Inštitut ne dobi iz proračuna tristo milijonov na leto. Ne dobi jih niti tristokrat manj (torej milijon). Ne dobi jih niti milijonkrat manj (torej 300). Vrtovec je zapalamudil s skupno vsoto — prijazno zaokroženo navzdol —, ki jih dobijo vsi nevladniki skupaj.

Absurdno in neznansko

Vseh 27.000 NVO — kar je (mimogrede) absurdno in neznansko velika številka — namreč dobi letno približno 342 milijonov evrov. In od te vsote je treba odšteti ne več ne manj kot dve tretjini, namenjeni osebni asistenci, vzgoji in izobraževanju in gasilstvu.

Vrtovec je patetično posplošil. Kot pravi Forbici, direktor CNVOS, je hotel očrniti tistih deset politično glasnih organizacij, ki so po prepričanju desničarjev vir vsega družbenega zla — in ki vse skupaj ne dobijo več kot milijona na leto. Kar je seveda že tudi too much.

Vrtovcu je vseeno

Kot vemo, je take spuščal že Tonin. Toda razlika je očitno v samovšečnosti. Tonin je hotel biti original desnice in za to tudi pobrati smetano. Vrtovcu pa je vseeno. On je skromen fant. Niti na svoje laži ni ponosen. Nič se ga ne bo prijelo in mu ne bo stopilo v glavo.

Na volitvah NSi seveda ne bo zmagala, bo pa zagotovo med zmagovalci, če se bo tehtnica nagnila na tisto drugo stran, kjer je vse črno. NSi je tista stranka, ki se lahko ponudi in zafunkcionira kot neškodljiva in navidezna alternativa SDS. Ne Logarjevi Demokrati, ampak oni.