Opomba: Celoten tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji in na spletni strani Večera V Soboto v soboto, 9. septembra 2023, pod naslovom Spomenka in Tine Hribar: “Skrajneži blokirajo spravo. Brez sočutja je ne bo.”. Obrazi so mesečna serija profilov in portretov sodobnikov Marka Crnkoviča.

Spomenka in Tine sta dvojen fenomen in znamenitost novejše zgodovine. Kje na svetu sta intelektualca, disidenta — in še mož in žena — postala starša samostojne države?! To je bil tako rekoč obisk pri kustosih dejanskega Muzeja slovenske osamosvojitve.

Dan spomina: dan ljubezni in sovraštva

Čeprav sta Spomenka in Tine vedno hodila po robu politike — pa vendar do vratu v povodnji zgodovine —, nista bila nikoli politika. No, Spomenka je bila na prvih volitvah 1990 izvoljena za delegatko Slovenske demokratične zveze (SDZ). Za dve leti, do prvih državnozborskih volitev, ko ni več kandidirala.

Spomenka in Tine sta utelešenje civilne družbe, kakršno smo nekoč poznali in ji rekli “intelektualci”. Ko je to še nekaj pomenilo. Ko “intelektualci” — tokrat v ciničnih narekovajih, ne citatnih — še niso pljuvali po ljudeh kot Spomenka in Tine s ciničnimi narekovaji. Ne verjamete? Po dokaz ni treba dlje kot do najbližjega univerzitetnega desničarja.

MC: Kaj pa pravita na to: tako kot je Janševa vlada čez noč uvedla 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ga je Golobova vlada čez noč tudi preklicala.

Spomenka: Mislim, da je to bila velika desničarska ideološka manipulacija. Če so že hoteli uvesti ta “dan”, bi morali uvesti tudi dan spomina na žrtve domobranskega nasilja. Koliko žrtev je bilo med partizani in civilnim prebivalstvom zaradi izdajstev in nassilja domobrancev! Sploh se jih ne da prešteti! Spominjati se samo enih žrtev ne gre. Ni šlo in ne bo. Če hočemo dopuščati in odpuščati, je treba gledati drugače na ljudi na obeh straneh. 

Tine: Trditi, da so to žrtve partizanstva, je preveč. To so bile dejansko žrtve komunizma. Na levi strani. Tako kot je na desni strani premalo trditi, da gre za žrtve domobranstva. To so bile žrtve klerofašizma. Evropska resolucija o žrtvah vseh totalitarizmov ne navaja vseh totalitarizmov. Navaja samo fašizem, nacizem in komunizem. Klerofašizma pa ne. Zato s Spomenko takrat nisva podprla te resolucije. Pa bi jo, če bi bil omenjen tudi klerofašizem.

MC: Moja teorija je, da je govorjenje o komunizmu kot totalitarizmu deloma nasledstvo hladne vojne, ko je komunizem do neke mere upravičeno veljal za bavbav. Danes pa je to zbirni pejorativni pojem za dejanske ali percipirane diktature, kamor tlačijo vse živo od Stalina in Pol Pota pa do Tita.

Tine: Seveda, to je sprožila Amerika. Ampak hladna vojna ni bila hladna. Vse se je preneslo na ekonomsko področje. Ni šlo za vojaške spopade, ampak za to, kako Sovjetsko zvezo onemogočiti na ekonomski ravni. To je šlo tako daleč, da v Nemčiji ni bilo prave denacifikacije. Prva tri leta po vojni so jih nekaj obsodili, ampak minimalno. Potem pa se je začela hladna vojna in je bilo z denacifikacijo konec. Znanstvenike so tako Američani kot Rusi takoj pobrali, preostanek nacističnega aparata pa so Američani vključili v državno upravo.

Spomenka: Osemdeset procentov sodnikov iz obdobja nacizma so tudi po vojni ostali sodniki.

Tine: Danes vidimo, da so Američani takrat okupirali Evropo. Postavili so oporišča v Nemčiji in v Italiji, tako rekoč na naši meji. Danes pa jih postavljajo povsod. Na Poljskem, v Romuniji … To je okupacija Evrope. In ko ni šlo več s hladno vojno, torej s propagando — glavno sredstvo so bile sicer človekove pravice, pravna država oz. mednarodno pravo —, je hladna vojna spet postala vroča. Z napadom na Irak in Afganistan. Mednarodno parvo in človekove pravice so prve briskirale ZDA.

MC: No, Afganistan je najprej okupirala Sovjetska zveza.

Tine: Južni tok so blokirali Američani. [Uradno sicer sama EU, ker da ni bil v skladu s “tretjim energetskim svežnjem”, op. MC] Ni šlo samo za slabitev Sovjetske zveze oz. Rusije, ampak tudi za slabitev Evrope. Isto se je zgodilo s Severnim tokom. S to razliko, da so ga razstrelili, ko je že bil postavljen. To pa ni več hladna vojna, to je vroča vojna. Blinkenova namestnica je [na kongresnem zaslišanju] priznala, da je vesela, da je Severni tok zdaj “samo še kup železa”. In kaj zdaj delajo? Zasužnjujejo Ukrajino s starimi tanki in vojaškimi avioni. Tudi to bo čez pet let staro železo. Ukrajina bo pokopališče zastarelega orožja.

MC: To je sicer klasična metoda kolonizacije nekdanje vzhodnoevropske države.

Spomenka: Zemljo so kupili ali zakupili Američani in Kitajci. Ukrajinci ne bodo več imeli zemljiške lastnine, pravzparav domovine. Evropejci to vedo, a jih ne briga …

Evropska Rusija, Evrazija

Moj najzgodnjejši spomin na Spomenko in Tineta Hribarja je megleno posreden in nekoliko psihadeličen. Bil sem pri vojakih v Smederevski Palanki, kjer smo leta 1982 trije SMB alternativci (“degenerici”) iz Slovenije dobili v roke prvo številko Nove revije. S Tinetovim uvodnim, temeljnim tekstom bodoče slovenske državnosti in Spomenkinim o čem drugem kot o spravi. Imeli smo to možnost in navado, da smo se nekam skrili, da bi lahko v miru kadili travo in brali Novo revijo in pesniško zbirko Marka Pavčka Z vsako pesmijo me je manj, ki je tudi prav takrat izšla.

Takrat smo bili vsi — vsaj politično — proti ZDA ali vsaj proti Reaganu. Več kot štirideset let pozneje pa smo vsi proti Putinu. Tudi Spomenka in Tine. S to pripombo, da kar naprej poslušata pripombe, da sta rusofila. Ker mislita, da ruska agresija na Ukrajino ni bila neizzvana. Pa da sta mirovnika. Kar je dandanes psovka. Tudi o tem teče beseda.

MC: Še nekaj iz vajinih Slovenskih razkolov. Tam sta napisala: “Brez Rusije ni prave EU.” In da “vključitev Rusije ni vprašanje stoletja, ampak desetletja”. Težko si je predstavljati današnjo Rusijo — s Putinom na čelu — v Evropski uniji, ki je demokratična. Bi to danes revidirala?

Tine: Delni vzrok, zakaj je danes Putinova Rusija takšna, je tudi zahodni odnos do nje. Medvedjev se je pred dvajsetimi leti zavzel za sodelovanje med Rusijo in EU in NATO paktom. Tudi Putin je to predlagal. Potem pa so Rusijo vedno bolj izigravali. Med obema blokoma je potrebna nevtralna cona. In to ve tudi večina ameriških generalov. In ko je NATO prišel na ruske meje, so Rusi to razumeli kot direktno agresijo. Neglede na svoj politični sistem. Putinova poteza je bila gotovo napačna, da se je spustil v to avanturo. Ne govorim o tem, da je bilo upravičeno. Hočem samo razložiti, zakaj je do tega sploh prišlo. Tudi če Putina danes zamenjajo, se Rusija ne bo spremenila. Ne v tem smislu, da bi postala vazal Evrope. Ali od kogarkoli. Čeprav je res, da je sovjetski režim dobesedno uničil rusko inteligenco. Od Gorbačova naprej sploh niso več imeli občutka, kaj je prava politika. 

Spomenka: Vse to se je zgodilo v interakciji z Zahodom. Večji ko je bil pritisk Zahoda na Rusijo in bolj ko je Zahod izigraval ta sicer nepodpisani dogovor [o neširitvi zveze NATO, op. MC] iz leta 1990, bolj se je Rusija zapirala vase, se izolirala, ožila prostor svobode lastnim ljudem, pritiskala na inteligenco … Tragedija Zahodne Evrope in Rusije je v tem, da evropska politika nikoli ni računala na Evrazijo kot potencialno svobodno politično tvorbo. Torej na Evropo plus Rusijo. To bi bila vmesna cona med ameriškim in kitajskim ekspanzionizmom, kar bi bila garancija za mir. In to bi bila najbogatejša celina oz. država. Ali sodržavje.

MC: EU si težko predstavljam že z Balkanom, kaj šele z Rusijo.

Tine: To je kratkovidno.

Spomenka: Evropa ni nikoli razmišljala o politiki dobrososedskih odnosov z Rusijo. Še to, kar je bilo doseženega, so Američani uničili. Od Južnega do Severnega toka. In še zdaj so vsi ponosni, da lahko služijo ameriški imperialistični politiki.

Tine: Tudi evropsko vesoljsko tehnologijo so Američani blokirali. Na vseh ravneh.

Spomenka: To ni hec. Evropa je zibelka tako imenovane zahodne ali tudi krščanske civilizacije. In če bo ekonomsko zasužnjena, bo prej ali slej tudi kulturno.

MC: Verjetno ti odnosi trajajo že tisoč let, od tako imenovane cerkvene shizme.

Tine: Papež Frančišek in patriarh Kiril sta se leta 2016 na Kubi sestala z namenom, da bi prerasla razkol med zahodnim in vzhodnim krščanstvom. Pa so ju takoj blokirali.

MC: Kdo?

Tine: Ja, Američani, ne!? Kdo pa drug? Nihče drug nima te moči. Evropa je pokleknila in pristala na to, da bo še naprej živela kleče …