Opomba: Celoten tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji in ​na spletni strani Večera V Soboto v soboto, 1. aprila 2023, pod naslovom Jože P. Damijan: Mir se najbolj izplača. Obrazi so mesečna serija profilov in portretov sodobnikov Marka Crnkoviča. Ponatisnjena vsebina je razrezana, premontirana in editirana.

In kaj zdaj? Nov svetovni red?

Problem je v tem, da Rusi tu ne bodo popustili in da jih je treba v tem primeru premagati totalno. To pa pomeni, da je potrebna zmaga ne samo v Ukrajini, ampak tudi v Rusiji. To pa se ne more zgoditi, ker je Rusija najmočnejša jedrska velesila.

Za nameček pa je zraven še geopolitika. Kitajska je postala premočna za Ameriko. Amerika se v bistvu bori proti Kitajski. ZDA so zbližale Rusijo in Kitajsko. Pa še ta negativna posledica je, da se države združujejo okrog skupine BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika) v BRICS Plus. In to je ruski zunanji minister Lavrov povedal že lani po začetku vojne, da sploh ne gre za Ukrajino, ampak za nov svetovni red — ki ga ne bo definiral Zahod.

Seveda je pa najprej vprašanje, kaj se bo zgodilo v Ukrajini. Ta vojne se ne bo mogla končati drugače kot z mirovnimi pogajanji. Če bi Zahod sprejel osemnajsto verzijo predloga za prekinitev sovražnosti na pogajanjih, ki jih je lani marca v Istanbulu organiziral Erdoğan ob mediaciji takratnega izraelskega predsednika vlade Naftalija Bennetta, bi bila zadeva rešena. Lugansku in Donecku bi priznali avtonomijo, Krim je itak ad acta, Ukrajina bi ohranila nevtralnost in ne bi postala članica NATO pakt, lahko bi pa vstopila v EU. Ampak Ukrajina je v zameno za to pričakovala varnostna zagotovila ZDA, UK, Francije, Nemčije, Poljske, Turčije, Kanade in Izraela v primeru kršitve mirovnega sporazuma — kar pa je večina teh držav zavrnila.

Ali verjameš ali ne

Gre za to, ali verjameš, da Ukrajina lahko zmaga, ne da bi se NATO aktivno vključil v vojno na njeni strani.

Sama ne.

To vemo. Nekateri pravijo, da lahko, če jim bomo dali še več orožja. Ampak bodimo realni: kaj se bo zgodilo, če damo Zelenskemu še več orožja, Putin pa bo angažiral še več vojske?

Bolj umestno je morda vprašanje, kaj se zgodi, če Ukrajini ne damo orožja?

Potem se bodo pa morali pogajati.

Ukrajinci že mogoče. Putin pa ne daje vtisa, da bi se bil pripravljen pogajati.

Seveda se bo pogajal. Zakaj se pa ne bi? Ta vojna mu ne koristi. Bolje je delati trgovino kot pa vojno. (Make trade, not war.) S trgovino je bistveno več služil kot zdaj. Zdaj se mora skrivati in iskati ovinke okrog sankcij … Ta vojna zanj ni koristna. Koristna je kvečjemu za Kitajsko, to definitivno. Pa za Ameriko, seveda. Za Rusijo pa ne. Zato bi se Putin z veseljem pogajal.

Seveda pa so se ukrajinska izhodišča v enem letu poslabšala. Če bi se bili pogodili lani marca v Istanbulu, bi že bil mir, Ukrajina pa ne bi bila porušena. Če seveda Američani ne bi bili rekli ne. Tako kot je tudi Blinken ob obisku Xi Jinpinga v Moskvi rekel, da če bo predlagana mirovna pobuda, je Amerika ne bo akceptirala. Američani hočejo izčrpati Rusijo in jim je vseeno, kaj se bo v Ukrajini zgodilo.

Sankcije škodijo vsem

Mirovnike pa kritizirajo. Slovensko elito, z dvema bivšima predsednikoma na čelu in najbolj uglednimi intelektualci. (Ja, tudi JPD je podpisal Kučan–Türkovo pismo, ampak neko poznejšo verzijo, zato ga ni na prvotnem seznamu podpisnikov.) Na drugi strani pa imamo čudaške desničarske jastrebe okrog Luke Lisjaka Gabrijelčiča — razen Golobiča, no, ki je tudi podpisal — in še kake tri, štiri ostrostrelce v medijih.

Če govoriš z ljudmi, je večina na tej strani in zagovarja mir. Za nas pa pravijo, da smo preveč pragmatični! Pragmatično je, da Ukrajina ne more sama zmagati. In če ne more, potem to pomeni, da jih bo umrlo še dvesto, tristo tisoč in da jim bo Putin uničil celo državo! Kaj pa potem? Samo še to se manjka, da pridejo Poljaki in zahtevajo svoj del Ukrajine. (Zahodno Galicijo?) To je katastrofa. Mir se najbolj izplača.

Verjetno bi Rusija morala nekaj dobiti, Ukrajina pa bi se morala sprijazniti, da ne bo več tako integralna, kot je nekoč bila?

Seveda. Zahod ukine sankcije proti Rusiji, Putin pa se zaveže, da bo financiral obnovo Ukrajine. Da ustanovi sklad, v katerega se bodo stekali prihodki od nafte in plina. Zdaj govorijo o tem, da bi za financiranje obnove uporabili zaseženo premoženje, tistih dvesto ali tristo milijard ali koliko ga že je. Ampak to je nerealno, ker je nelegalno. Deset procentov vsega, kar Rusija zasluži z nafto in plinom, naj gre v sklad za obnovo Ukrajine.

Kot nemške reparacije?

Ja. Tako so to Nemci plačevali. Z izvozom. Prej ali slej bo do tega moralo priti, ampak očitno so strasti preveč razvnete, da bi se o tem racionalno pogovarjali. Američani pa še vedno mislijo, da bodo izčrpali Rusijo in da sankcije delujejo.

Da ne delujejo? Rusiji gotovo ne koristijo. Ampak problem je v tem, da ne koristijo niti nam.

Nam pa sploh ne koristijo! Nemčija gre v recesijo, tudi Slovenija je že blizu nule. To nikomur ne koristi. To, kar se je zdaj zgodilo s Silicon Valley Bank in s Crédit Suisse, je tudi posledica sankcij. Ljudje tega ne znajo povezati. Ker je inflacija visoka in zaradi ukrajinske vojne še višja, so centralne banke dvignile obrestne mere, da bi ohladile gospodarstvo. To ima dvojni negativni učinek. Na eni strani zaradi višjih obrestnih mer depozitarji dvigujejo bančne depozite in jih investirajo v vrednostne papirje, na drugi pa imajo banke težave z odlivom depozitov, zaradi česar morajo prodajati premoženje. Banke imajo za kritje depozitov tudi državne naložbe, torej obveznice, ki so najbolj varna naložba. Ampak v poslovnih financah obstaja mehanizem inverzne povezave med obrestno mero in ceno obveznice. Ko centralna banka dvigne obrestno mero, se zmanjša vrednost obveznice. Banke z velikim odlivom depozitov imajo težavo, ker se jim vrednost premoženja oz. kritja za depozite zmanjšuje. Silicon Valley Bank in Crédit Suisse tega nista zdržali. V težavah so še veliko večje banke, Deutsche Bank, pa pokojninski skladi tudi. Situacija ni nedolžna. Centralne banke bodo morale pomiriti finančne trge. To pa lahko naredijo tako, da objavijo, da bodo prenehale z dvigovanjem obrestnih mer.