Tako imenovana “izhodišča za oblikovanje koalicijskega sporazuma in predlog organizacijske strukture vlade narodne enotnosti”, ki jih je včeraj obelodanila Svoboda kot relativna zmagovalka, so ne samo definitivna deziluzija relativnih zmagovalcev in antiklimaks letošnjih državnozborskih volitev, temveč tudi ena največjih neumnosti, kar smo jim bili priča v neslavni novejši zgodovini slovenskega političnega menedžmenta.

Ponudba je brezpredmetna, ker je jasno, da iz tega ne bo nič. Gre za obupen in obupan poskus, da bi iz zmage, ki si jo lahko nekam nalimajo, nekaj iztržili. Toda edino, kar si od tega nesmisla smejo obetati, je to, da bodo odgovornost za nekonsolidiranje vlade fucking narodne enotnosti pod njihovo taktirko prevalili na druge. Tudi Golobu je jasno, da iz tega ne bo nič, zato si zdaj rešuje kožo. To dela, da ne bi izpadel luzer.

Bistroumni nesmisel

Potem ko je trojček NSi-SLS-Fokus pričakovano zavrnil možnost, da bi sodeloval v tej bizarki, je Svoboda lansirala še en bistroumni nesmisel: “Neglede na različne poglede znotraj političnega prostora in osebne preference v stranki Svoboda ocenjujemo, da smo vse parlamentarne stranke, ki smo na letošnjih volitvah prejele zaupanje volivk in volivcev, dolžne to voljo tudi spoštovati.” — in jih pozvali, naj “prisluhnejo tej jasno izraženi volji ljudi in se udeležijo ponujenih pogovorov za prihodnost Slovenije”.

“Jasno izražena volja ljudi”? Kaj naj bi to pomenilo? Da bi zdaj vsi skupaj — namreč vsi tisti, ki se Golobu zdijo uporabni in primerni — morali oblikovati vlado? Neglede na politične razlike? Zakaj pa smo potem sploh imeli volitve, če ne bi smeli upoštevati poliitčnih razlik? Ali je mar vseeno, kdo je (kao) zmagal in kdo bi s kom sodeloval?

Svoboda je predlagala štiri resorje manj. Tudi prav. Sebi so namenili sedem ministrskih mest, trojčku tri, Socialnim demokratom, Demokratom in Levici/Vesni pa po dva. Pravično, kajneda?

Permanentna volilna kampanja

Niso pa povedali, katere konkretne resorje razprodajajo. (Niti jih ni nihče vprašal.) Kar je sicer vsaj tako pomembno kot število samo.

Že pred dnevi sem napisal, da ni nobenega razloga, da bi potencialni protagonisti te politične limonade iz nekega namišljenega nacionalnega interesa čez noč pozabili na vse grde besede, ki so si jih kdajkoli izrekli, in polena, ki so si jih zmetali pod noge.

Glede na vse, kar je bilo, za NSi-SLS-Fokus dejansko ni prostora v Golobovi vladi. Niti ni bila to volja ljudstva. Tudi za Socialne demokrate in Levico/Vesno ni prostora v Golobovi vladi, če bi mu po nekem čudežu uspelo vključiti omenjeni trojček. Še manj pa je v tej vladi prostor za Resni.co. Za Resničarje ni bil predviden noben resor, kar je pametno in super — ni pa to seveda razlog, da bi sploh šli zraven. Razen iz obojestranskega oportunizma.

Skratka: Golobu ne bo uspelo sestaviti vlade narodne enotnosti — česar se še predobro zaveda tudi sam —, krivdo za to pa bo obesil trojčku. Kar pa seveda ne pomeni, da jo bo uspelo sestaviti Janši. Janši ne bo uspelo sestaviti niti vlade fucking neenotnosti.

Tudi SDS se bo s trojčkom seveda skliceval na voljo ljudi — toda ta bo uresničena šele na ponovljenih volitvah. Druge možnosti ni. Kar spremljamo zdaj, sploh ni sestavljanje vlade, ampak samo podaljševanje volilne kampanje.