Naš predsednik vlade ni samo predsednik vlade, ampak je tudi pesnik. Vsaj pop pesnik. Da ima leposlovne ambicije, že nekaj časa vemo. Nismo pa vedeli, da je tudi stihoklepec.
Tako je zdaj napisal besedilo za komad o lepotah in atrakcijah Slovenije z naslovom Najlepša si in ga dal v uglasbitev in izvedbo bendu po imenu Korado & Boško in Domoljubi.
Vsi ti podatki o avtorstvu bi morali zadoščati za to, da se normalen človek temu diletantskemu izdelku ogne v loku. Obenem pa je Janša brand, ki vleče že iz radovednosti — nenazadnje pa tudi predsednik vlade vseh državljanov, neglede na naše glasbene preference.
Zato pri najboljši volji ne vem, ali naj ogled tega videa, ki ga je premier šeral na Facebooku, toplo priporočam ali mrzlo odsvetujem.
Nenarodnozabavna glasba
Pri vsem skupaj je nenavadno, da skladba ne spada v narodnozabavni žanr. Gre za nekakšno adult-oriented soft rock terasno štanco, ki malo spominja na zafušano in subsproducirano slovensko verzijo Toma Pettyja & The Heartbreakersov za na Radio Veseljak.
Z malo guglanja in youtubanja je mogoče ugotoviti, da dotična glasbenika prihajata iz tiste subkulture, ki jo etablirana glasbena scena upravičeno prezira. Sam moram skrušeno priznati, da sem za Koradota (nekoč duo z Brendijem) že slišal, ne pa tudi za Boškota — ali kaj šele za njun hit Lulat me tišči.
Pa še nekaj. Po mojem so avtorji namenoma zagrešili pravopisno napako. Podnaslov skladbe, ki ga vidimo na začetku videa, se namreč glasi: »Poklon moji domovini v času preiskušnje«.
Postranskega pomena se mi zdi tudi dejstvo, da je skladba nastala ali je vsaj bila lansirana kot spodbuda sredi pandemije. No, to sicer naj bo. Tudi prav, če bo Janšev prvi in največji glasbeni hit komu psihično pomagal v neprostovoljni osamitvi in ob omejenem gibanju.
To »odraža njegovo osebnost«
Iz resnicoljubnosti moram opozoriti še na nekaj. Če je poezijanje slučajno Janšev hobi, pa naj bo. Dejstvo, da je njegov skrajni lirični domet rima v stilu »najina«/»Bela krajina«, pač ne bi smelo biti stvar našega kritičnega državljanskega zanimanja, kaj šele predmet literarne kritike.
V tem smislu opozarjam na pomembno misel Luke Lisjaka Gabrijelčiča v intervjuju za Večer, ponatisnjenem tudi na Fokuspokusu, v zvezi s predsednikom Pahorjem:
»To, da ljudje ne poslušajo njegovih mnenj, je kliše, ki ga promovirajo njegovi nasprotniki. Večina Pahorjevih kritikov se osredotoča na njegovo komunikacijo na spletnih omrežjih, kot je Instagram, ampak to pove prav toliko o njih kot o Pahorju samem. Pahor ima na spletnih omrežjih stil komunikacije, ki pač odraža njegovo osebnost. Tu je res precej frivolnosti, a njegovi institucionalni nastopi so neoporečni.«
To lahko vpliva samo na Janšev imidž. Ali kot bi rekel LLG: to »odraža njegovo osebnost«.
In kar bo za nekatere kulturni, če že ne politični znak za shaming alarm, bo za druge dodana vrednost za njegove neminljive zasluge za domovino, narod in državo.
Imena ustvarjalcev bi morala zadoščati za to, da se normalen človek temu diletantskemu izdelku ogne v loku. Obenem pa je Janša brand, ki vleče že iz radovednosti. Zato ne vem, ali naj ogled tega videa toplo priporočam ali mrzlo odsvetujem.
Subtilno in subverzivno
Zato se s samim tekstom v duhu povedanega ne bom podrobneje ukvarjal. Naj omenim samo to, da je Janši uspelo subtilno in subverzivno uturiti v besedilo tudi domobransko problematiko.
Misteriozni toponim, ki ga lirski subjekt omenja v dveh navidez nejasnih verzih o prestolnici — »V Ljubljani katedrala,/Orlov vrh, mladenka zala.« —, je namreč tisti del grajskega griča, kamor so po vojni baje pokopavali ubite domobrance. Njihovi svojci tja še zdaj prinašajo križe, cvetje, sveče, kar pa MOL po Jankovićevem ukazu »vztrajno odstranjuje«. Več o tem na tej povezavi.
Pripomnil pa bi samo še nekaj.
Spodbuda sredi pandemije
Nihče nas nima pravice pripraviti do tega, da bi tripali na ta komad, če nam ni všeč, niti da bi bili do njega prizanesljivi. Pri polni zavesti izjavljam, da je komad Najlepša si tako v glasbenem kot besedilnem smislu trash. Tega mojega stališča ne more omiliti dejstvo, da je njegov soavtor sam predsednik vlade. Niti dejstvo, da je bil mišljen domoljubno. Zaradi lepot Slovenije in iz patriotskih razlogov pa že en bom cenil muzike, ki mi vse prej kot sede.
Postranskega pomena se mi zdi tudi dejstvo, da je skladba nastala ali je vsaj bila lansirana kot spodbuda sredi pandemije. No, to sicer naj bo. Tudi prav, če bo Janšev prvi in največji glasbeni hit komu psihično pomagal v neprostovoljni osamitvi in ob omejenem gibanju.
Se pa naj domoljubni glasbeni sladokusci zavedajo, da bi/bodo preživeli tudi brez tega. Tako kot se bomo mi drugi morali sprijazniti s tem, da živimo v državi, ki jo vodi človek, ki se za sprostitev izživlja s stihokleparstvom in romanoličarstvom.
Pa en lep slovenski pozdrav vsem skupaj.