Tako kot nikoli nisem imel posluha za štajerski lokalpatriotizem, nisem imel razumevanja niti za tukajšnje frustracije ali celo užaljenost zaradi vseslovenske centralistične hegemonije. Po mojem sem bil v študentskih letih edini mariborski študent, ki iz principa ni zahajal v KMŠ. Res pa je, da tega nisem razglašal in da sem imel regionalno pestro družbo. Razliko med življenjem v Ljubljani kot glavnem mestu in življenjem v Mariboru kot večno drugem habitatu sem dojemal kot del folklore, če že ne identitete, obenem pa kot objektivno dejstvo. Nenazadnje je bilo to tisto, kar me je gnalo iz Maribora.
Naročite se na Fokuspokus in preberite celoten članek.
Če ste že naročnik, se prijavite.