Obožujem te slovenske praznične trivialnosti. Pred božičem in novim letom vsi pokajo od prijaznosti in želijo soljudem vse dobro. Ampak presneto, pri vsej tej dobronamernosti ga pogosto polomijo. Vedno znova in znova jim uspe, da naslovnike svojih voščil z lepimi željami užalijo ali celo razjezijo. Četudi nehote.
Blagoslovljena mačka
Tako je nekatere uporabnike družbenih omrežij na letošnji božični večer zmotilo voščilo ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko. Na X-u je objavila fotografijo simpatičnega črnega mačka z belimi brki in tačkami in jo pospremila z naslednjimi besedami: “Lepe, mirne in prijetne praznične dni. Da bi jih vsi lahko preživeli v miru in spokojnosti — tako ljudje kot živali.” Zraven pa je prilepila še simbolčka okrašene smrečice in golobčka z oljčno vejico miru.
Če zanemarimo dejstvo, da danes nikomur ne zdi nič nenavadnega, če visoki družbenopolitični delavci pošiljajo nekonkretiziranim ciljnim skupinam javnosti virtualne voščilnice s fotografijami domačih živali, je bilo predvidljivo, da se bodo našli ljudje, ki bodo imeli nekaj proti. Ministrico so opozorili, da na božični večer ne praznujemo nekih posplošenih “prazničnih dni”, temveč konkretno božič. Vsaj “vesel božič”, če že ne “blagoslovljen božič”. (In še bolj po možnosti, “Božič” z veliko začetnico.)
Če ni hujšega
Jaz pa pravim, da če ni hujšega. Pri voščilu Aste Vrečko je mene zmotilo samo dvoje. Pri tem upoštevajte, prosim, da me včasih zanese v cinizem in picajzlanje.
Da ministrica želi mir in spokojnost ne samo ljudem, ampak tudi živalim, je lepo, vendar v kontekstu voščila bagatelno. Prodajo petard bi jaz sam — še posebej, če bi bil ministrica — enkrat za vselej prepovedal. Toda skrb za notranji mir živali izpade nekoliko cinično in evroegoistično, če pomislimo, da bi ta luksuz bolj prav prišel otrokom v Gazi.
Druga, v bistvu postransko moteča stvar na fotografiji pa je, da so na fotelju, na katerem se dotični maček izležava, vidni najmanj trije fleki.
Pa smo spet tam: “Merry Christmas, you filthy animal!”
Še vedno sami doma
Zdi se neverjetno, da desničarji še po petih letih niso preboleli matere vseh domnevno ali dejansko ponesrečenih božičnih voščil levih politikov. Gre seveda za nepozabno znamenitost Jerneja Štromajerja (SD) s citatom iz filma Sam doma 2: Izgubljen v New Yorku. In kar je še bolj neverjetno: SDS-ovsko zlopamtilo še danes trdi, da je lahkomiselno duhoviti voščilec “ljudi, ki praznujejo Božič, imenoval ‘umazane živali’!”
Smisel za humor je ukinjen, v tem kontekstu prepovedan. Ironija je nezaželena, interpretacija pa še vedno dobesedna: kdor praznuje božič, je umazana žival.
Kakšen butelj moraš biti, da ne štekaš šale? Tudi če ni bila najbolj posrečena? Posrečena pa ni bila, ker bi njen avtor moral znati predvideti, da pogreti mem ne bo deležen dojemljive publike. Tako kot nekaterim niso všeč ministrske mačke. In tako kot je dejstvo, da je božična žival za večino ljubiteljev sezonskega kiča kvečjemu rdečenosi severni jelenček Rudolf, ne pa anonimen črn maček z belimi brki in tačkami. Božične mačke ne obstajajo.
Zeloti in drugi
Ljudje, ki žugajo v zvezi z božičem, niso nujno katoliški zeloti. Torej ne tisti, od katerih pričakujemo, da bodo za razliko od drugih božič dojemali bolj resno, intimno, poglobljeno, ne pa samo praznično, počitniško, potrošniško, prostaško kot večina (ne samo brezvercev). To so ljudje, ki so pripomogli k mitu, da je božič pri nas še vedno nezaželen, ker nismo dali skozi postsocialistične lustracije, torej desničarskega očiščenja in pomlajenja družbe. In da to torej dokazuje, da smo še vedno antiklerikalna družba. Da to ni to, za kar smo 23. decembra 1990 glasovali.
Tako si je krščansko fatvo nakopala na glavo recimo Tanja Fajon, ko je 24. decembra 2018 rojakom voščila “tople, mirne praznike”, potem pa 7. januarja 2019 še “miren in vesel Božič (sic!) vsem pravoslavcem”.
Nehvaležni nergači
Zaželeti “prijetne praznike” namesto “veselega božiča” pa ni postalo sporno samo pri nas. Dandanes nas na to opozarja celo Elon Musk, ki mu nikoli ni bilo treba tlačaniti pod komunizmom. Politični korektneži po trditvah neokonservativcev in alternativne desnice zaželijo “happy holidays” namesto “veselega božiča” zato, da se voščilo lahko nanaša tudi na nekristjane in da ne moti hipersenzibilnih, ki mislijo na vse (“ljudi in živali”).
To prepiranje je brez veze. Voščiti “prijetne praznike” je nezaželeno po zaslugi nehvaležnih nergačev, ki ne dojemajo niti praznične poante niti jezikovne sinonimnosti. Govorimo o istih stvareh, istih datumih in istih praznikih, kregamo pa se o različnih. Tako da let’s call the whole thing raje off.
Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v petek, 27. decembra 2024, pod naslovom Vesel božič in/ali prijetni prazniki. Verzija na Fokuspokusu je editirana.