Videti je, da predsednik vlade zelo resno jemlje predvolilni boj. Da se je začel ogrevati. Končno! To soboto in nedeljo se je ne samo potrudil na obe standardni januarski partizanski komemoraciji — na Osankarici in v Dražgošah —, ampak je celo izkoristil privilegij položaja, da je bil tako na Pohorju kot na Jelovici slavnostni govornik.

Slovenija je tako razrvana, da nikomur — ampak res nikomur — ni prav, da se je Golob prvič udeležil dveh glavnih ideoloških slovesnosti prav letos. Niti tistim, ki so ga že volili in bi ga morda še vnovič. Kaj šele onim, ki bi ga utopili v žlici vode. Pa saj ni čudno. S tem je kao naredil vtis, kot da mu je šele po več kot polčetrtem letu na oblasti in dobre tri mesece pred volitvami postalo mar za izročilo NOB.

Ampak zakaj se to dogaja?

Rituali obeleževanja partizanstva

To lahko dejansko deluje prozorno. Kot mešanica tehnokrata in neoliberalca, posodobljenega in kloniranega po meri socialne ali socialistične liberalne demokracije, se Golob doslej ni preveč menil za rituale obeleževanja partizanstva. Zdaj, ko mu je začela teči voda v grlo, pa se je prelevil v enega od najglasnejših med etabliranimi zagovorniki tekovina revolucije.

Ampak prozorno ali ne — pa kaj potem, če si je uzurpiral oba govora?! Ga bodo prijavili na KPK ali Ustavno sodišče, ker izkorišča svojo moč in status za utrjevanje svoje štartne pozicije pred volitvami?

Moji pomisleki so kvečjemu retorični, toda v teh dveh primerih se — pa čeprav samo zaradi snega in zmrzali — vsaj ni usedel na stopnice. No, Golobu je treba priznati, da je govora primerno niansiral. Pri treh žebljih je bil priložnosti primerno pieteten, medtem ko je v Dražgošah — ki so že po tradiciji ideološko bolj naloadane — držal še kar vljuden, tapeciran, četudi s cinizmi na račun prejšnje vlade prešit gromovniški govor.

Zdaj eno, zdaj drugo lice

Zakaj ne znamo ali nočemo ceniti Golobovega vikendaškega partizanskega trekinga? Ali je to državljanska ozaveščenost, da mu ne verjamemo, da je na slovesnostih odpredaval svoje iz iskrenega, osebnega prepričanja in spoštovanja do zgodovine in padlih? Smo prepametni — ali samo preveč zagreti —, da nam ne bi bilo jasno, da so bile njegove govorance samo nabiranje političnih točk?

Pa še ena stvar je, ki je ljudstvo za nič na svetu noče in ne zna ceniti — Golobovega antijanšizma. Češ, koga pa še to zanima.

Karkoli že si mislimo o aktualnem premieru, zanj zagotovo ne moremo reči, da ne ve, s kom ima opraviti oz. koga bo moral premagati na volitvah. (Škoda, da se NPM ni spomnila, da bi jih tempirala en teden prej — na marčeve ide. To bi volitve naredilo še malo bolj fatalne.)

Kaj zdaj skratka od Goloba pričakujete? Da bo nastavljal desnici zdaj eno, zdaj drugo lice, da ga bodo do 22. marca mirno in non-stop in brez odpora klofutali?

Pošast desničarstva

Kot še predobro vemo, je opozicija tista, ki diktira ne samo dinamiko in strategijo političnega in kulturnega boja, ampak tudi ideološko agendo in odzivanje nanjo. Če desničarji rečejo, da je šel Golob na Osankarico in v Dražgoše nabirat politične točke — in da je vse skupaj itak ena sama patetična laž, namenjena perpetuiranju domnevno socialističnih, komunističnih, totalitarnih vrednot —, potem to nehote v svojem stilu ponavljajo tudi tisti, ki v normalnih okoliščinah ne bi imeli prav nič proti temu. Tako se v družbo počasi plazi pošast desničarstva, ne da bi to sploh opazili. 

Seveda pa to še ni vse, kar so desničarji znali povedati o Golobovem nastopu na Osankarici in v Dražgošah. Brali smo recimo tudi to:

“Golob je v svojem nagovoru izrekel kup laži in zavajanj. Slovenski prostor so nacističnega jarma osvobodile zavezniške vojske, ne partizani [moj bold]. Potem pa so na slovenskem in Jugoslaviji zavladali komunisti. En avtoritarni in nasilni režim je nasledil drug avtoritarni in nasilni režim.”

Pa kaj bi vi radi?

Pa kaj bi vi radi? Bi radi poslušali predsednika vlade, ki bi stresal antikomunistične nebuloze na svetih krajih domobranstva? Bi radi iz leta v leto in iz dneva v dan poslušali zgodovinske in socialne revizionizme in relativizacije te sorte? Bi radi spremljali take neumnosti na nacionalni televiziji in na državnih proslavah? Bi radi poslušali hvalnice prestopnikom, ki žagajo glave spomenikom in rišejo kljukaste križe? Bi se radi znašli na seznamu prepovedanih, nezaželenih, maščevanju zapisanih, od nevladniških, kulturniških in medijskih pipic in korit umaknjenih in nasploh od davkoplačevalskih dojk odstavljenih? Bi radi videli, da ukinejo dolgotrajno oskrbo in da bi vaši starši v domovih ali vi sami za nastanitev plačevali par sto evrov več? Bi radi pod krinko demokratičnega menjavanja oblasti, ljudske volje, svobode podjetništva in govora še enkrat dali skozi demontažo družbenega tkiva? Tokrat pa zares? Totalno in do konca?

Kaj takega!

O Golobovem double-billu ta vikend smo izvedeli še več. Celo to, da si je snob drznil paradirati po prizorišču zadnje bitke Pohorskega bataljona v Hugo Boss bundi! Kar da sploh ni čudno, saj vendar cirkulirajo govorice, da je bil njegov nono fašist. In potem si nesramnež še upa govoriti na proslavah v duhu končne zmage v NOB!

Nižje se ne dá. Le zakaj bi nas to čudilo? Saj nam je že dolgo jasno, da se pripravlja neusmiljen, primitiven predvolilni boj, ki bo baziral na lažeh, potvarjanju, manipulacijah, izmišljotinah. Zdaj smo tu. To je to.

Po pričakovanjih so kolovodje te zlohotne taktike desničarji. Vi pa se medtem še vedno delate, kot da se nič ne dogaja, in šimfate Goloba še naprej. Ker že ves čas podzavestno prikimavate desnici — ki vas kao ne zanima, ker ste jo že zdavnaj preboleli —, da je aktualni premier samo nesposoben luzer in slepar. Zdaj vam gre na živce celo to, da si je dva mesca pred volitvami drznil imeti dva pomembna partizanska govora. Kaj takega! Res, kako prozorno!