Te dni sem zasledil najavo, da bo Nova24TV z ustreznimi fanfarami proslavljala sedmo obletnico svojega pomilovanja vrednega obratovanja. Ko boste to brali, bo dogodek že mimo. Čeprav bi si ga najbrž lahko bil ogledal v kakem prenosu ali mu bog ne daj celo prisostvoval v živo, sem se odločil, da vam bom z dolžnim spoštovanjem osvežil spomin na genezo in apokalipso tega “pionirskega medijskega projekta, ki je presegel vsa pričakovanja”, kot se ob svojem jubileju samohvalijo.

Alt-right Kickstarter

V soboto, 30. maja 2015, je bilo v Šentilju srečanje seniorskih privržencev SDS. Tam in takrat je Janša napovedal ustanovitev novega medija (televizije, radia in spletnega portala), ki da bo kot delniška družba zadovoljil potrebo po “normalni strukturi medijev”. Kar naj bi pomenilo, “da se bo dalo prebrati več plati” in “da nam zvečer na televiziji in radiu ne bo treba zgolj poslušati in gledati gospoda Štruklja in Erjavca”.

Za projekt so si zamislili politični in medijski in javnomnenjski Kickstarter: potencialni gledalci, poslušalci, uporabniki naj bi s po 100 evri (firme pa seveda z več) izrazili nezadovoljstvo z obstoječimi mainstream mediji in pomagali ustanoviti in lansirati nov, “bolj pošten” in “objektiven”, bolj “prebavljiv” in “pluralen” medij na kar treh platformah.

(Se opravičujem za narekovanje. Le kaj bi brez njih?)

Rečeno, storjeno. (With a little help, v nadaljevanju zgodbe, from their friends from Magyarország.) Tisti iz Šentilja — ali Stične, kjer je bila včeraj ta proslava, pa še iz kakšnega ruralnega območja — so zdaj že več kot sedem let na toksično hranljivi dieti mnenjsko novičarskega junk fooda. To so tisti, domnevam, ki jih dandanes z avtobusi vozijo v Ljubljano na Ruparjeve kao upokojenske proteste, da si še malo bolj pokvarijo prebavo.

Štorast in brez stila

Ob štartu oz. napovedi štarta sem sam bil razumljivo skeptičen, ker mi je bilo jasno, da bo to tendenciozen in demagoški medij. Štorast in brez stila. Da bodo vsebine v njem postavljene na glavo oz. obrnjene za 180°. Napovedal sem, da ga bodo pobudniki hvalili, žalujoči ostali pa se bodo nad njim zgražali. Na medijskem trgu in v javnosti bo še tem večja zmeda, vsi skupaj pa bomo samo še bolj jezni in skregani.

Tega ni bilo težko prerokovati. Tako zdaj je. Podcenil sem samo nizkotnost nivoja, za katerega sem predvideval, da se nanj mislijo spustiti. Prva stupidna mnenja, objavljena na Novi24TV pred sedmimi leti — kot recimo bluzenje Milene Miklavčič pod naslovom Slovenka v Frankfurtu se zaradi varnosti že pokriva z ruto —, se v primerjavi z današnjimi abotnostmi à la Rant in Tomašič zdijo kot intelektualni presežek. 

Namnoževanje

Priznati je treba, da mnogi profesionalnejši zgroženci posvečamo pozornost tem medijskim smetem samo zato, ker nas zanimajo kot fenomen, kam in kako daleč lahko pripelje prepričanje, da je državi in državljanom mogoče pomagati z medijem (ali z več mediji, ker so se pobratimi do danes že precej namnožili).

Pomota. Državi in državljanom ni mogoče pomagati z mediji. Z več mediji in z novimi mediji jim lahko samo uspešneje škodimo. Že s temi mediji, ki jih imamo (namreč z normalnimi), državi in državljanom ne delamo koristi. Če jih ne znamo upravljati, niti jim ne znamo dirigirati, potem že ne. Novi, ki so še bistveno slabši — in beligerentnejši —, pa so še tem hujša medvedja usluga.

V tem smislu Nova24TV in drugi desni vibratorji obstajajo samo zato, da služijo dobremu, četudi namišljenemu političnemu počutju nikoli zadovoljnih pripadnikov in privržencev ustanoviteljske sekte. 

Zadnja luknja na piščalki

A sedem let je še prekratka doba, da bi smeli soditi o zasluženi irelevantnosti in nezasluženi pozornosti tega in podobnih medijev. Pri vsej njegovi nepomembnosti žal ne moremo trditi, da ta desni medijski kontekst in konstrukt — z Novo24TV na čelu ali repu — nima otipljivega učinka. Dejstvo je namreč, da ima škodljive stranske posledice, ki z njim nimajo direktne zveze.

Desni medijski kontekst je na nedefiniran, neuporabnikom in nasprotnikom neviden način vedno prisoten. Je v zraku in vpliva. Vpliva pa tako, da se desničarski novinarji množijo in celo prehajajo na RTV. Vpliva tako, da je RTV še vedno, eno leto po volitvah, pod škornjem SDS. Vpliva tako, da se mnogim — tudi ustavnim sodnikom, ne samo piškotnim komentatorjem — to zdi normalno in dopustno. 

To se ne bi dogajalo, če ne bi Janša že pred sedmimi, osmimi leti — ali v bistvu že veliko prej — začel sprva hlastno, pozneje pa potrpežljivo ustanavljati debilnih in zaničevanja vrednih, magari marginalnih medijev, ki pa niso brez stranskih učinkov. S tega stališča je Janša genij. Brez njih bi bil dandanes zadnja luknja na piščalki.

In tudi če nikoli ne gledate Nove24TV, je to vendarle uspeh, ne?