Volitve v EU so pred vrati, kampanja se je začela. Z veleplakatov ob naših cestah nam že veselo mahajo ti in oni. Vsi pa skupinsko preveč natlačeni, da bi jih bilo mogoče med vožnjo z avtom prepoznati kot posameznike.

Zanimanje za EU volitve nikoli ni bila slovenska odlika. Z nekaj parlamentarci — sprva sedem, nato osem, zdaj devet — se verjetno zdimo sami sebi tako nepomembni, da si večinsko mislimo, da je na volilno nedeljo bolje oditi na izlet kot na volišče. Če je lep dan. Če dežuje, pa zaradi volitev ni vredno oditi od doma. 

Raziskave kažejo, da bo letos morda nekoliko drugače. Volilni dan bo tudi močan referendumski dan, ki zna pripeljati na volišča nekaj več volilcev in volilk. Preferenčni glas, pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, konoplja za zdravstvene in osebne potrebe so dovolj zanimive, nove vsebine, za katere se splača oddati svoje glas.

Že od 1950

S padajočo volilno udeležbo se svet sicer ubada že od leta 1950 naprej. Daleč od tega, da bi bili v Sloveniji edini. Zato ni nenavadno, da si nekatere države prizadevajo za številčno krepitev volilne baze z zniževanjem starostne meje.

Nemčija je že v začetku leta 2023 uzakonila volilno pravico za udeležbo na evropskih volitvah z 18 na 16 let. Tako se bo letošnjih evropskih volitev udeležilo več kot milijon novih, čisto svežih nemških volivcev. Razen v Nemčiji imajo mlajši od 18 let volilno pravico še v Belgiji, Avstriji, Grčiji in na Malti.

Odrasli se radi pokroviteljsko sprašujemo, kaj mladostniki pri svojih letih sploh vedo o volitvah. Kakšno so posledice udeležbe ali neudeležbe. Koliko poznajo delovanje politike in njenih podsistemov. Koliko je današnja mladina pri šestnajstih letih osebnostno zrela in politično ozaveščena? Kaj se bo zgodilo, če damo odločanje v roke premladim?

Kaj pa odrasli?

Zniževanje starostne meje prinaša določene prednosti, verjetno pa tudi tveganja. Otroci pri šestnajstih dejansko nimajo izkušenj in potrebnega znanja. Politika jih v času prvih ljubezni ter takšnih in drugačnih osebnih, najstniških, telesnih in drugih razvojnih spremembah praviloma ne zanima. Njihove odločitve bi lahko temeljile na kratkoročnih, všečnih obljubah politikov. 

Kot da pri starejših volilcih in volilkah kaj podobnega ne bi moglo biti faktor?

Politični kandidati z močnimi komunikacijskimi veščinami, ki obljubljajo poenostavljene in populistične rešitve za resne, kompleksne družbene probleme, lahko hitro nagovorijo mlade volilce. Neglede na realno izvedljivost teh obljub. 

Kot da pri starejših volivcih in volivkah to ni nevarnost?

S povečanjem uporabe družbenih omrežij so mladi bolj izpostavljeni lažnim novicam in dezinformacijam. To lahko močno vpliva na njihove volilne odločitve, saj praviloma nimajo dovolj kritičnega mišljenja ali izkušenj, da bi razlikovali med resničnimi in lažnimi informacijami. 

Kot da mi starejši takšne presoje zmoremo opraviti s pravimi filtri? Če bi jih, ne bi bili danes tu, kjer smo. Globalno gledano. Pri tem, da smo prav starejši ključni generatorji lažnih novic.

Mladi lahko izbirajo kandidate na podlagi površinskih kriterijev, kot so všečnost, mladost ali nenavadnost, namesto na podlagi kompetenc in konkretnih programov. Taki kriteriji lahko privedejo do izbire kandidatov, ki niso usposobljeni za opravljanje javnih funkcij.

Kdo pa je izvolil te, ki so na javnih funkcijah sedaj in jih danes ocenjujemo kot nesposobne?

Mladi so pogosto pod vplivom staršev, učiteljev in vrstnikov. To lahko pomeni, da ne volijo na podlagi lastnih prepričanj in raziskav, temveč zaradi vpliva okolice ali pritiska.

No, tudi mnogi starejši volijo tako, kot volijo prijatelji, mnenjski voditelji, družina, njihovi otroci.

Nove prioritete

Ena od prednosti aktivacije mladih volilcev je večja vključenost mladih, kar je ključnega pomena za dolgoročno zdravje demokracije in za prihodnost družbe. Možnost, da volijo, jih lahko spodbuja k zgodnejšemu zanimanju za politične procese in udeležbo v njih. Mladi lahko v politiko vnesejo nove prioritete, kot so bolj izostren in odločen pogled na varstvo okolja, spremembe v izobraževanju in tehnologije. Vse to je na načelni ravni prisotno tudi v političnih programih starejših generacij, vendar jim ni jasno, kako se tega lotiti. Politične stranke in kandidati bi morali bolj pozorno prisluhniti mladim volilcem in nasloviti njihove skrbi. To bi lahko pripeljalo k bolj vključujočim politikam.

Politična vzgoja

Po drugi strani pa bi bilo nujno čim bolj omejiti negativne posledice zgodnjega vstopa mladih v volilno bazo. Mlade je treba temeljito in pravočasno — in mnogo prej kot danes — izobraziti in opremiti z veščinami, potrebnimi za odgovorno in premišljeno sodelovanje v demokratičnih procesih. V večini držav EU je politična vzgoja del izobraževalnega sistema. Mladi pri 16 letih obiskujejo šole, kjer se učijo o državljanskih pravicah in obveznostih, političnih sistemih in procesih ter o pomembnosti volitev.

Naš izobraževalni sistem in institucije morajo zagotoviti podporo in vire, ki bodo mladim pomagali pri sprejemanju informiranih odločitev. Da bodo jutri volili bolj modro. Da bodo iz množice političnih povzpetnikov in politikantov znali izbrati boljše voditelje, kot jih mi sami izbiramo danes.