Politika ni igra. Ni hec. Ni poligon za improvizacijo. Pred nedavno napovedanimi parlamentarnimi volitvami — ki bodo 22. marca 2026 — je vredno razmisliti, kaj je politika in kaj nam v resnici ponuja.

Politika je resna in odgovorna služba. Vsaj morala bi biti. V politiki gre za odločitve, ki določajo, kako bomo živeli, delali, plačevali položnice, vzgajali otroke, se zdravili, se starali. Gre za davkoplačevalski denar. In to ni nekaj abstraktnega, ampak se lahko vsak mesec zelo konkretno pozna na naši izplačilni listi in posledično na računu države.

Katalog želja

Naša politika se pred volitvami pogosto obnaša kot decembrski katalog želja. Letos volivcem sploh ni bilo treba izbirati. Darila so kar padala z neba.

Najprej je padla božičnica v višini 639 evrov, o kateri se je veliko govorilo že novembra. Z njo je predsednik vlade razjezil delodajalce, prejemniki pa so se samo bolj kislo kot zadovoljno nasmihali. Tudi podaljšana veljavnost vinjete bo prav prišla, saj so denarnice januarja zaradi prazničnih nakupov tanjše.

Tik pred božičem pa še nova domislica: predlog dviga minimalne plače na tisoč evrov. To je ideja ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In ne, ta predlog ni rezultat izračunov, dialoga s socialnimi partnerji ali resne analize učinkov. Je neke vrste slogan. Predvolilni slogan, da bo bolj jasno. Številka je lepo okrogla in tudi lepo zveni. Zlasti v večernih poročilih in še tem bolje na družbenih omrežjih.

Kdo bo to plačal?

Ministrov argument je preprost: življenje se je podražilo. Kar je res. Ne prinaša pa odgovorov na ključna vprašanja: kdo bo to plačal, kako bo plačal, kdaj bo plačal — in kakšne bodo posledice?

Višja minimalna plača ne bo znižala življenjskih stroškov. Ravno nasprotno. Dodatni strošek dela se bo neizogibno prelil v višje cene proizvodov in storitev. Inflacija bo veselo ploskala — in izračunavala dvigovanje cen.

Minimalna plača ni šala, četudi je minimalna. Je občutljiv sistemski mehanizem, ki vpliva na konkurenčnost podjetij, inflacijo, zaposlovanje, socialne transferje in javne finance. Z njo se ne maha naokrog kot z navijaškimi zastavicami. A v predvolilnem času je minimalna plača ravno to. Zastavica, pisan balon, zlati konfeti. Vse je lepo in bleščeče.

A po zabavi ostane nered. In pogosto glavobol.

Standup

Včasih se zdi, kot da so politiki standup komiki. Publika ploska in všečka. Če jim obljube slučajno ne uspe izpolniti, ni problem. Do naslednjih volitev bomo na to že pozabili. Če jim uspe, pa bo račun pač izstavljen. Toda nikoli njim. Račun ni nikoli izstavljen politikom. Izstavljen je ljudem. Gospodarstvu. Družbi v celoti.

Vsaka obljuba ima ceno, vsaka številka ima posledice, vsaka odločitev ima zmagovalce in poražence.

Ko politiki govorijo, da se to ne dogaja, ne podcenjujejo samo ekonomije. Podcenjujejo predvsem volivce. In to je morda največji problem. Zato opozorilo vsem, ki še vedno verjamete v brezplačno kosilo. Skrajni čas je, da se soočite z dejstvom, da to ne obstaja.

Nazaj k bombončkom.

Resna politika bi tako na idejo božičnice kot idejo o dvigu minimalne plače rekla: “To je mogoče, ampak toliko in toliko stane.” Ali pa: “To ni mogoče, ker bi povzročilo to in to.” Ali: “To bomo naredili postopoma, z jasnim načrtom.”

Neresna politika pa reče: “Zveni lepo. Prineslo bo glasove. Dajmo!”

Odgovornost ni samo beseda

Odgovornost v politiki ni abstraktna beseda iz ustavnih preambul ali predvolilnih govorov. Odgovornost pomeni zavedanje, da ima vsaka izrečena obljuba posledice in da vsaka napačna odločitev nekoga konkretno prizadene.

Odgovornost pomeni, da politik ne govori samo za trenutni aplavz, temveč v imenu ljudi, ki bodo z njegovimi odločitvami živeli še dolgo po tem, ko bodo volilni plakati odstranjeni.

Volivci nismo statistika. Državljani nismo kulisa za politične ambicije. Politika je zaupana funkcija — in zaupanje se ne meri v všečkih, temveč v poštenosti, preglednosti in pripravljenosti prevzeti posledice lastnih odločitev. Kdor tega ne razume, ne opravlja javne službe. Ampak nastopa.

Politika torej ni, ne more biti in ne sme biti Instagram story, ki po 24 urah izgine. Ni TikTok izziv. Toda dokler bomo dopuščali politiko kot igračkanje z našim denarjem, davki in prihodnostjo, se ne smemo čuditi, da gre svet — s Slovenijo vred — v maloro.

Problem je neresnost

Pa še nekaj radi pozabljajo naši politiki: da vse njihove odločitve vplivajo na življenja vseh nas. In da to plačujemo vsi. Ne samo levi in ne samo desni. Ne samo tisti, ki so volili zmagovalce. Vstop v politiko pomeni odgovornost do vseh. Ne samo do “svojih”.

To je treba povedati tistim, ki se vedno znova sklicujejo na to, kaj so dolžni volivcem. Naloga politike ni, da nas zabava in da sedé na stopnicah na proslavi ponavlja naučene tekste. Naloga politike je, da resno razmišlja, računa in prevzema odgovornost. Če tega ni več sposobna, potem je jasno. Problem ni nekje drugje. Problem je neresnost.

Ker politika ni hec. In ni nastop.