Ni računati, da bi razočarani levosredinski volilci še enkrat izvolili Goloba. Ker vladna koalicija deluje, kot pač deluje. Ker razen novega plačnega sistema, za katerega se bo mnogim do volitev posvetilo, kaj v praksi pomeni. Ker vlada ne kaže odločnosti, da bi do volitev rešila še vsaj zdravstveni sistem — kar bi seveda pomenilo deprivilegiranje privilegiranih tako v zdravstvu kot zunaj zdravstva.

Kot kažejo zadnji podatki javnomnenjske ankete Vox populi, bi med Logarjem in Golobom 42,3% volilcev izbralo Logarja, samo 33,1% pa Goloba. Zdi se, da je Golob v politiki svoje opravil. Ko je na zadnjih volitvah premagal Janšo. Da bi mu to uspelo še enkrat, ni verjetno. Tudi vodilni politiki drugih strank vladne koalicije ga ne bodo premagali.

Vox populi

Vladna koalicija namreč z vsemi sredstvi potiska neopredeljene levosredinske volilce k Logarju. In Logar je novi obraz, ki ga bodo ti volilci najverjetneje izvolili. To potrjujejo podatki ankete Vox populi, po katerih je Logar povozil tudi voditelje desnice: celo med Logarjem in Janšo bi jih več izbralo Logarja (31,3 % proti 30,3 %), pričakovano pa za njim še bolj zaostaja Tonin (48 % proti 23,1 %).

Logarju se je sicer najbolj približal drugi novi obraz — Prebilič (40,3 % proti 39,1 %. Prebilič je edini, ki po preferencah volilcev zaostaja za manj kot en odstotek. Toda on se po lastnih napovedih ne namerava vrniti v slovensko politiko.

Vladna koalicija ima resen problem. Za katerega ni jasno, kako bi ga lahko rešila. Če se na strani vladne koalicije ne zgodi kak resen pretres. Kak čudež. Ali resen politični uvid. Recimo o levosredinski povezavi. Toda za kaj takega bi si bilo treba umisliti tudi všečnega voditelja.

Vsak svoje sreče kovač?

Pa še to: Logar je svojo stranko všečno poimenoval Demokrati. Všečno govori o široki koaliciji dialoga. In všečno obljublja boljše čase. Skratka, pod novimi očali govori to, kar je govoril Golob. Kar na prvi pogled morda ne bi bilo nujno slabo. Toda samo na prvi pogled. Ker če natančno poslušamo Logarja, je politični načrt za tem leporečjem ta, da pospravi levosredinsko politično telo, ki odloči vsake slovenske volitve, pod kontrolo desnice. Janšizma. Ki je slovenska različica tačerizma. Ali trumpizma.

Ni nepomembno, da Logar pravi, da je liberalec, ki verjame, da je vsak svoje sreče kovač. To je trdila tudi Thatcherjeva. In to zase trdi tudi Trump. Demokracija in liberalizem sta namreč ideološki bazi desnega populizma. Čeprav to na prvi pogled ni vidno. 

Kdaj se bo zbudila slovenska levica, ki je kdo ve kam poniknila, ni jasno. Jasno pa je, da s svojo odsotnostjo tlakuje pot slovenskemu desnemu populizmu. V podobi Logarja.