Problem seveda obstaja, tu ni kaj. Z njim se ne spopada samo Ljubljana. Dve leti epidemije, delo od doma, spremembe naših delovnih in življenjskih navad … — dostava hrane je v zadnjem času doživela pravo eksplozijo.

""Poklic, ki ni obstajal

In če postavimo vse skupaj v malce širši časovni okvir: poklic, ki pred dvajsetimi leti praktično ni obstajal, je zdaj eden najbolj dostopnih in popularnih, s katerimi mladi in malo manj mladi rešujejo svoje finančne stiske.

Wolt in Glovo sta imeni globalnega zmagoslavja novega poslovnega modela, ki je na ceste mest po vsem svetu poslal armado kolesarjev s svetlo modrimi in rumenimi nahrbtniki. Ti barvi seveda nista edini, sta pa tisti, ki ju pri nas najbolje poznamo.

Kako je že s tem poslovnim modelom? Saj ga poznamo. A zdi se, da nič ne škodi, če spomin osvežimo.

Wolt in Glovo nimata redno zaposlenih. Svoje dostavljalce imenujeta "partnerji". Sliši se nobel. Izraz ima prizvok enakovrednosti, vključenosti, egalitarnosti. S partnerji sodelujemo, se pogovarjamo, skupaj z njimi ustvarjamo vizijo skupne prihodnosti in v dialogu iščemo rešitve za težave, na katere naletimo na naši skupni poti. Saj je tako, mar ne?

Partnerstvo

A že površen pogled v drobovje poslovnega sistema razkrije, kako daleč od dejanskega partnerstva so Woltovi in Glovovi partnerji. O tem sem že pisal tako na primeru Wolta kot Uberja — še enega iz vrste zmagovalcev na dopingu novodobnih biznis praks. Dolgočasno se je ponavljati, sploh če so stvari tako prekleto očitne in transparentne. Kaj pa naj si mislimo o partnerstvu, ki ne pozna drugega kot espeje in študentske napotnice ter posledično ne ve ničesar o bolniški, porodniški, dopustu in nasploh ne prevzema nikakršne odgovornosti za zdravje in dobrobit svojih zaposlenih?

Saj res, zaposleni v novih poslovnih modelih ne obstajajo. To v resnici pove vse.

Prometna pravila

Vrnimo se na cesto. Tu se dogaja trenutno aktualna zgodba z nahrbtniki. Dostavljalke in dostavljalci hrane so udeleženci v prometu in kot takšni podvrženi istim pravilom kot vsi drugi. Če torej ta pravila kršijo, jih lahko ustavi policija in jim naloži primerno kazen. Dotod je igra jasna in poštena.

Številka na nahrbtniku pa pomeni, da so ti ljudje iz sistema izvzeti. Da jim lahko življenje in delo zagreni praktično kdorkoli, ki se znajde na njihovi poti. Pa saj ne, da si marsikdo od njih s svojim divjanjem po conah za pešce tega ne zasluži. Priznam, tudi meni gredo na živce. Ampak ali številčenje in prijavljanje dejansko rešuje problem na pravem mestu? V kakšne absurde in bizarnosti nas to lahko pripelje?

Recimo. Vidim kolesarja z modrim nahrbtnikom, ki vozi prehitro, in ga prijavim podjetju. Naslednji dan naročim hrano. Dostava zamuja, kosilo mi prinese hladno — zato istega dostavljalca spet prijavim njegovemu delodajalcu.

In kar je najbolj bizarno: ob vsem skupaj se počutim odlično. Sem odgovoren meščan, ki po svojih najboljših močeh skrbi za varnost v prometu. Obenem pa sem tudi stranka, ki se zaveda svojih pravic in za svoj denar zahteva ustrezno storitev. Kam pa pridemo, če se bomo pustili tako nategovati? Ob mrzlem in prepozno dostavljenem falaflu pošten človek pač potegne črto.

Radi imajo vice

Zdi se, da so odgovornim pri Woltu paradoksi blizu. Še več! Zdi se, da imajo radi dobre vice. V sredo je potekal sestanek med šefi podjetja in predstavniki zaposlenih. Če bi bil ciničen, bi to imenoval "partnersko srečanje". Ampak cinizem je res povsem neprimerenV celotni zgodbi ga je že preveč.

Skratka, direktor podjetja Wolt Slovenija je na očitek, da podjetje z zahtevanimi tremi dostavami na uro kot pogoju za izplačilo urne postavke svoje dostavljalce sili v divjanje in kršenje cestnoprometnih predpisov, nonšalantno odgovoril: "Naš algoritem določa povprečen čas — in to na podlagi povprečne vožnje. Če dostavljavec hiti, je to njegova odločitev. Mi jih ne silimo ali karkoli takšnega."

Dovolj dobro poznam svoje mesto, da ločim slab vic od dobrega. In dovolj časa preživim na kolesu, da prepoznam cinizem in nesmisel izjave gospoda direktorja.

Hvala za algoritem, pojdi na cesto. In hvala za partnerstvo. Daj ljudem normalne službe.