Človeštvo se je skozi zgodovino neštetokrat soočalo s nesrečami nepojmljivih razsežnosti. Potresi, poplave, požari, plazovi, viharji …  Katastrofe nacionalnih dimenzij, kot so tokratne poplave pri nas, povzročajo ne samo ogromno škodo, temveč tudi velike osebne tragedije.

Kljub tej srhljivosti pa se tudi v najtemnejših trenutkih življenja posameznika ali naroda lahko zasvetijo priložnosti za spremembe. Na bolje. 

Naravne katastrofe postavijo ogledalo družbi in voditeljem, ki so se primorani soočiti z ranljivostmi sistemov v državi. Nič več zatiskanja oči, nič več blefiranja, nič več sprenevedanja. Nič več kupčkanja z budžeti politično všečnih projektov. Gre za najbolj nujne. Treba je sprejeti vidna, otipljiva dejstva in odpraviti slabosti. Katastrofa sili vse k razmisleku, kako bolje zaščititi sebe, državljane, okolje, posel, prihodnje generacije …

Nepričakovani izzivi

Ko se soočamo s šokantnimi, nepričakovanimi izzivi, se v nas prebudijo solidarnost, inovativnost in skupna volja za preoblikovanje družbe. Pa ne samo med ljudmi, ki smo množično manifestirali željo po pomoči. Tudi med politiki smo začutili več povezanosti in razumevanja, da zdaj res ni čas za razdvajanja, nagajanja, vlečenja na eno stran samo zato, ker oni drugi vlečejo na drugo. 

Ali je možno največjo naravno nesrečo izkoristiti za en velik, celovit, iskren nacionalni reset?

Psihologi bi potrdili, da je ena najopaznejših reakcij na naravno katastrofo občutek enotnosti in povezanosti. Slovenski psihologi zdaj spremljajo “live case”.  Ko se vsi v ulici, naselju, mestu, pokrajini ali državi soočimo s skupno nevarnostjo, se v nas prebudijo najboljše strani človeške narave. Ljudje se povežemo in sodelujemo, da bi pomagali tistim v stiski, ponujamo podporo in prispevamo k obnovi. To brez dvoma pripelje do krepitve družbenih vezi in občutka skupnosti, kar pozitivno vpliva na medosebne odnose tudi v prihodnosti.

Postavljeni na preizkušnjo

Naravne katastrofe prav tako postavijo na preizkušnjo naše institucije in voditelje. V takih trenutkih postane jasno, kako dobro ali slabo je država pripravljena na krizne situacije, kako dobre voditelje imamo. So res pravi ljudje na pravih mestih? Gasilci in civilna zaščita so nas spet navdušili. Tam očitno vse štima. Ve se, kdo vodi ekipe, kdo kaj zna, kdo kaj dela, urniki so jasni, lokacije določene. Verjetno ni bilo vse idealno, a rezultati so bili hitro vidni. Verjamemo, da so v danih okoliščinah ekipe delale po najboljših močeh. 

Katastrofa je priložnost tudi za politike. Nenavadno in spodbudno, skorajda nadrealistično je bilo videti v istem prostoru voditelje parlamentarnih strank, ki so med seboj pomirjeni govorili o iskanju skupnih ciljev, rešitvah, složnosti, o konstruktivnosti. Želimo si, da v enako spravnem duhu ter zavzeto in povezano pristopijo tudi k izvedbi. K črpanju evropskega denarja, oblikovanju lastnih skladov pomoči, izboljšanju zakonodaje, hitrejši administraciji, ki čaka vse obnove potrebnih objektov ali novogradnje …

Prioritete

Naravne katastrofe prisilijo družbo, da razmisli o svojih prednostnih vrednotah in ciljih. Ta povodenj bi nas morala strezniti, nam odpreti oči. Da bi spoznali, da smo nekje zgrešili pravo pot v uspešno, ustvarjalno, varno, zdravo, skupno prihodnost.

Ob takšni katastrofi, ob tisočih za vedno izgubljenih domovih, ob metanju z blatom zalitih rezultatov življenjskega truda v kontejnerje, ob poplavljenih tovarnah in podrtih mostovih bi nam hitro moralo postati jasno, kaj je v življenju resnično pomembno.

Ta povodenj bi nas lahko pripeljala do pomembnega premika v načinu razmišljanja razmišljanja: od materializma in individualizma k vrednotam, kot so sočutje, trajnost, skupnostna povezanost, spoštovanje, ekološka ozaveščenost.

Novi gospodarski modeli

In ker takšne katastrofe vplivajo tudi na gospodarstvo, se lahko spremenijo tudi gospodarski modeli. Obnova po katastrofi bo dolga in draga. A to je priložnost, da za spodbujanje sprememb in inovacij v različnih sektorjih, še posebej v gradbeništvu, obnovljivih virih energije, glede tehnologije za obvladovanje kriz, organizacijskih, varnostnih in zaščitnih modelov ... To lahko dolgoročno prispeva k trajnostnemu razvoju in spremembi gospodarskih prioritet.

Pomembno je, da spoznamo, da lahko tudi iz najhujših trenutkov izvlečemo dragocen poduk o človeški solidarnosti, vztrajnosti in potrebi po pozitivnih spremembah v družbi. Katastrofa je huda, tragična izkušnja. Vendar je tudi priložnost za nov začetek. 

Pritisnimo na gumb, Slovenija. Restirajmo se.