Priznanje Palestine ostaja v senci in vonjavah fekalij, ki jih desničarji mečejo na ventilator parlamentarizma. Kar dela SDS oz. konkretno Janša kot personifikacija te pokvarjene in poniglave stranke, je dejansko negacija demokracije. Ta je v idealnih razmerah dogovor — ali magari gnili kompromis — različno mislečih, v najslabšem primeru pa stvar preglasovanja. Stvar poslanske večine. Številčno izražene mnenjske, odločevalske premoči.

Toda imeti poslansko večino je po zaslugi SDS postalo popolnoma irelevantno. Ker imajo Janšo. Vladna večina nikoli ne more vedeti, kdaj jih bo s postopki zjebal.

Dramatični sedanjik

SDS nasprotuje priznanju Palestine. (Dramatični sedanjik uporabljam namenoma.) In ker ve, da bo pri tem preglasovana, se znajde in vloži predlog za posvetovalni referendum. Šokirana koalicija na vrat, na nos pripravi protinapad, da bi odvrnila nevarnost odložitve glasovanja. Toda tik pred sejo Državnega zbora SDS iz “tehničnih razlogov” predlog umakne. Vsem odleže.

Not so fast, Robby! Že sredi seje SDS vloži nov, “popravljen” predlog, ki bi glasovanje odložilo za najmanj trideset dni. Koalicija upravičeno znori in se odloči novi predlog ignorirati.

Tako je bilo priznanje Palestine vendarle izglasovano. Sam sicer pričakujem, da bo omenjeni ventilator te parlamentarne odločitve še kar dolgo smrdljivo pihljal.

You wish

Janša že vnaprej pove, za kaj gre pri vsem skupaj:

“Procedura je v demokraciji mati vladavine prava. Če ne spoštuješ procedure, zakona ali poslovnika, potem ni več pravil. Če ni pravil, potem se lahko opozicija razglasi za večino in zamenja predsednika vlade.”

You wish.

Moja projekcija je naslednja: dokler bo dosmrtni predsednik SDS živ — in še dlje, ker tudi po Janši Janša —, bo SDS ponavljala to mantro, kako so levičarji, nespoštujoč parlamentarno proceduro, nekega daljnega leta 2024 ubogemu slovenskemu narodu vsilili priznanje Palestine.

Resno mislijo

Kolobocije okrog priznanja so bile samo eden od mnogih primerov erozije in degradacije demokracije po zaslugi SDS in njihovih deplorable propagandistov. Ta folk živi v paralelnem svetu, katerega neizpodbitnost dokazujejo z zlonamernimi, hudobnimi, vulgarnimi memi in klišeji, direktnimi lažmi, potvorbami, hujskaštvom, obračanjem dejstev in teorijami zarote.

Še predsinočnjim sem se naglas režal, ko je Romana Tomc na soočenju na Pop TV pozvala volilce SDS, naj gredo volit šele v nedeljo — in ne na predčasne volitve, “nad katerimi vedno visi senca dvoma”.

To ni bil vic. Oni to resno mislijo. Janša je takoj elaboriral tezo, da DVK ne zna poskrbeti za varno hrambo glasovnic, ki da nepreštete ždijo kdo ve kje do zaprtja volišč v nedeljo ob 7. zvečer.

Treba je sejati sum v vse. Ljudem je treba privzgojiti nezaupanje do vsega. Samo tako lahko — kot luzer, v bistvu — kar naprej politično zmaguješ.

Podlost in primitivizem 

Če ste morda gledali infamni duel med Janšo in Golobom na N1, ste opazili, da je predsednik vlade neženirano povedal predsedniku vlade v senci — pardon: v coni somraka —, da pri zasluženi raciji na Novi24TV ni šlo za pogrom nad medijem, ki vladi slučajno ni všeč, ampak za preiskavo malverzacij strankarskega medija.

Janša si je temu gladko drznil oporekati. Rekoč, da ima v lasti promil ali dva. In da to ni strankarski medij.

Neverjetno. Prosim bralce, ki še nikoli niso brali ali gledali tega smetja, naj enkrat vendarle poskusijo. Da vidijo to podlost in primitivizem, s katerima desničarji dokazujejo, da mi normalni z njimi vred živimo v najslabšem izmed vseh svetov — kadar SDS slučajno pač ni na oblasti.

Janez Janša ima mnenje o realnosti in to mnenje mora obveljati. Pa če gre za posvetovalni referendum namesto glasovanja, za predčasno glasovanje namesto v nedeljo, za kao nestrankarske medije namesto nedebilnih — ali če njihova kandidirajoča smrklja magari agitira pred voliščem. Ker na predčasnih volitvah lahko. To je vendar prepovedano samo ob nedeljah.

Obžalovanje in gnus

Tako kot se mi stranka SDS in ves ta njen ponarejeni in namišljeni univerzum po eni strani gnusi, pa po drugi strani to tudi globoko obžalujem. Življenje me je namreč naučilo, da je bolje, da se za ljudi, s katerimi se ne strinjam ali mi niso všeč, preprosto ne zmenim. Vsaj privatno, če že ne službeno. Tega se poskušam čim dosledneje držati.

Lahko bi se ne zmenil za politike, ki mi niso pogodu. Toda totalitarizma SDS na žalost ne morem razumeti drugače kot osebno. Celo kot osebno žalitev. Zato mi grejo na živce. Kot politike bi jih še nekako toleriral, če ne bi našega sveta negirali z izmišljotinami in se nam odrešeniško vsiljevali. Proti desnici sami po sebi nimam nič, sovražim pa jo, če je religija. In SDS je fucking sekta. Njihova platforma ni interpretacija sveta, ampak negacija. Negacija sveta, ne samo demokracije.

Zato je zdaj tako hudo in bo še huje. Pa ne samo takrat, ko se bo Janša spet kdaj zavihtel na oblast. Ampak tudi kadar se ne bo. Tudi če bo v opoziciji. Vseeno je postalo, kdo je na oblasti. Vedno bo tu Janša. In tako bo, dokler bo Janša.