Direktna demokracija

Referendumi kot tako imenovana direktna demokracija, torej odločanje o konkretnih zadevah, zakonih, odločitvah — brez ne vedno zanesljive transmisije izvoljenih posrednikov — veljajo v Sloveniji po eni strani za nekaj imenitnega, po drugi pa za zlorabljivega. Odvisno od tega, seveda, ali na referendumu zmagamo ali izgubimo. Od tega, ali mislimo, da bomo zmagali ali izgubili.

Zato bi institut referenduma enkrat (eni) povzdignili v bolj splošno in pogosto, če že ne edino obliko politične participacije, drugič (drugi) pa bi ga najraje ukinili. Če nam paše ali če nam ne paše.

Seveda pa tako to ne gre. Med referendumi o vodah (11. 7. 2021), o Drugem tiru (13. 5. 2018 in 24. 9. 2017) in o Družinskem zakoniku (20. 12. 2015) načeloma, formalno ni razlike — razen da so se nekaterim zdeli nepotrebni ali celo nedopustni ali vsaj zapravljivi in nadležni. Drugim pa pravcati praznik demokracije.

Koristni idiot

O Viliju Kovačiču kot o koristnem idiotu sem se na dolgo in široko razpisoval že takrat, ko je drek mešal v zvezi z Drugim tirom. Dovolite, da obnovim to zgodbo. Zdi se mi bistvena za razumevanje fenomena referendumov.

Najprej je Kovačič — sicer ne sam — izsilil zakonodajni referendum o Drugem tiru, na katerem pa je večina državljanov (53,47%), ki se je udeležila referenduma, glasovala za uveljavitev zakona. Vprašanje se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 8. maja 2017?" Glasovalo je 20,55% volilcev, kvorum je bil dosežen, referendum je padel.

Pa še enkrat

Toda Vili the Kid se je uspešno pritožil. Ustavno sodišče je lukavemu pritožniku dalo prav v tem smislu, da (Cerarjeva) vlada med predreferendumsko kampanjo ne bi smela agitirati samo za uveljavitev dotičnega zakona, temveč bi morala agitirati tako za kot proti — in referendum razveljavilo. (Toliko o pravni, pravniški logiki in racionalnosti.)

Toda ko na ponovljenem referendumu ni bil dosežen kvorum — glasovalo je samo 15,01% vsega naveličanih volilnih upravičencev (torej manj kot zahtevana petina), čeprav tokrat za las večinsko (50,06%) proti Zakonu —, se je Kovačič spet hotel pritožiti. Ker čevlji so bili pogodu, se méč je lotil. Tokrat zaradi "zavajajočega" vprašanja. Citiram: "Ljudje so mislili, da glasujejo za Drugi tir, v resnici pa so glasovali za koruptiven zakon." (Vprašanje je bilo na obeh referendumih identično, da ne bo pomote.)

V službi opozicije

A kakorkoli: karkoli že si mislimo o zagroženih temah treh novih referendumov, prav nič nam ne bo pomagalo, če nam bo šel Vili Kovačič na podlagi svojih minulih zaslug na živce. Prav nič nam ne bo pomagalo, če ga bomo imeli za koristnega idiota, ki da pod krinko neposredne demokracije rovari tako, kot je všeč njegovi najljubši stranki SDS.

Zavedati se namreč moramo, da je Vili Kovačič pač utelešenje tega, da je politika lahko odvisna od trmastega posameznika, ki si je nekaj vtepel v glavo. Od poljubnega anonimusa, ki od svojega stališča in cilja za nič na svetu ne odstopa. In da formalno ne moremo nič proti temu, če se tak — priznajmo — prizadeven človek postavlja v službo opozicije, sloveče po tem, da ne izbira sredstev za obstrukcijo predlogov in zakonov vlade.

Ker navsezadnje: referendum je že sam po sebi — četudi ne po definiciji — neke vrste obstrukcija. Lahko je obstrukcija samovoljnosti, lahko je obstrukcija zmotne, škodljive odločitve. Ker kaj pa je bil referendum o vodah drugega, če ne obstrukcija Vizjaka, da tako rečem?

Upravičena bojazen

Bilo bi skratka škoda, če bi zaradi tega težaka referendumi postali nepriljubljeni. Viliju Kovačiču v bran bi rekel celo to, da so Slovenci pri političnih zadevah nasploh težaki. Vsi. In to je po svoje dobro. To je neke vrste varovalka.

Problem z Vilijem Kovačičem je kvečjemu v tem, da ne zna odnehati. Karkoli že si mislimo o volitvah in referendumih, ena in druga oblika demokracije je stvar glasovanja — in preglasovanja. In kot vemo iz zgoraj opisane polpretekle zgodovine, je to tisto, česar se lahko pri njegovih napovedih novih referendumov upravičeno bojimo.