Da se ne bomo tako kot ves svet ukvarjali samo z novoizvoljenim predsednikom ZDA in njegovim dvornim pooblaščencem, ostanimo raje doma. Imamo dovolj lastnih težav,. Vlečejo se že nekaj časa in jim ni videti konca. Ena od teh je tudi drama na Ministrstvu za notranje zadeve z novimi in novimi prizori in dejanji, ki je vredna abonmajske karte in sedeža v prvi vrsti. 

Slovenija se že nekaj mesecev ukvarja z zgodbo, ki je postala prava politična nadaljevanka. Generalni direktor policije Senad Jušić — že od nastopa svoje funkcije pod drobnogledom javnosti — se je pred časom znašel v pravni in politični negotovosti. Brez jasnega razpleta.

Izvirni greh

Saj se še spomnite, kje je bil izvirni greh? Upravno sodišče je konec lanskega oktobra razsodilo, da je sklep posebne natečajne komisije, s katerim je potrdila, da Jušić izpolnjuje pogoje za to mesto, nezakonit. Ugotovitev komisije, da ima Jušić več kot osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju, je bila po mnenju upravnega sodišča pomanjkljivo obrazložena.

Če bi se izkazalo, da pogojev res ne izpolnjuje, pa ne bi bremenilo samo generalnega direktorja policije samega — ki v tem primeru ne bi smel biti na tem položaju —, temveč predvsem njegovega nadrejenega ministra. Boštjana Poklukarja.

Poklukar pa Jušića že ves čas ščiti. Novega razpisa, ki bi rešil zagato, ne želi izpeljati.

Zaplet je prišel tako daleč, da je na interpelacijskem odstrelu zdaj minister sam. In to minister vlade, ki je v manj kot dveh letih izgubila več kot polovico ministrov in si nove kadrovske zamenjave skorajda ne more več privoščiti.

Revizija da, razpis ne?

Uradniški svet se je zdaj odločil za vložitev predloga za dopustitev revizije, s katero bi izpodbijali sodbo upravnega sodišča glede nezakonitosti. Uradno je razlog “bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu” — pri tem pa ne izvemo, za kakšne kršitve naj bi šlo.

Toda dejanska motivacija je precej bolj pragmatična. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar vztraja, da novega razpisa ne bo. To iracionalno stališče je v resnici izraz politične stiske. Razpis bi sicer omogočil, da Jušić zakonito zasede funkcijo — če seveda resnično izpolnjuje pogoje —, vendar bi obenem odprl vrata za nove kandidate in dodatno zamajal že tako krhko ravnovesje v Poklukarjevem resorju.

Dvomi in skrivnosti

V središču te zgodbe je torej vprašanje, ali Senad Jušić dejansko izpolnjuje pogoje za mesto generalnega direktorja policije?

To je še vedno zavito v tančico skrivnosti. Očitki, da pogojev ne izpolnjuje, so postali javna tema, ki jo vlada z vztrajanjem pri statusu quo samo še podpihuje. Tako so se znašli v situaciji, kjer nobena odločitev ni brez tveganja. Zakonita potrditev Jušića bi bila mogoča z novim razpisom. Toda če bi se izkazalo, da pogojev ne izpolnjuje, bi bila vlada prisiljena poiskati novega kandidata. V politično razgretem ozračju bi bil to nov udarec tako za Poklukarja kot za premierja Goloba.

Dinamika in tveganja

Do parlamentarnih volitev je še približno leto in štiri mesece. Premier si ne more privoščiti nove menjave ministra. Še posebej ne v enem od najbolj problematičnih resorjev. Da v policiji ni vse tako rožnato, kot nas že nekaj časa poskuša prepričati notranji minister, je po zadnjih razkritjih iz primera Nova Gorica jasno že vsem.

Prav zato je Poklukar eden od šibkih členov v vladi, ki s svojim delovanjem vleče njene ratinge navzdol. Njegovo oklepanje funkcije je pod vprašajem, interpelacija je neizbežna, preživetje pa negotovo. Zamenjava bi bila izjemno tvegan manever, saj Golob zaradi nenehnih kadrovskih pretresov težko najde ustrezne kandidate. Še posebej v kratkem času, ki ga še ima na razlpolago.

V ozadju pa je čutiti močan pritisk koalicijskih partneric Levice in SD, da se ta zgodba z jasnim in nedvoumnim zaključkom pospravi z javne agende. Matjaž Han je konkretno dal vedeti, da Socialni demokrati vztrajajo pri ponovnem razpisu za generalnega direktorja policije in da je zadeve treba urediti. Ministri Levice pa na vladi niso podprli že sklepa o Jušićevem imenovanju.

Koalicijski partnerici torej jasno zahtevata ukrepe. Vendar se zdi, da se vlada izogiba odločitvam, ki bi bile v prid transparentnosti in zakonitosti. Namesto da bi minister Poklukar izvedel nov razpis — kar bi bilo najenostavnejše in tudi najbolj logično —, še vedno vztraja pri manevrih, ki ne koristijo nikomur. Če bi izvedel nov razpis takoj, ko je bila ugotovljena nezakonitost spornega sklepa, bi mogoče danes že imeli generalnega direktorja policije, nad katerim ne bi visela senca dvoma. Vsaka odločitev, ki jo vlada odlaga glede tega, nezaupanje javnosti še poglablja.

Odgovornost in odločnost

Afera z generalnim direktorjem policije pa ni samo pravni zaplet, temveč simbol širših težav vlade Roberta Goloba. Namesto da bi pokazala odločnost in odgovornost, tone v taktiziranje, ki ji jemlje dragoceno energijo in jo nenehno vrača za kakšne štiri mesece nazaj.

V ozadju vsega pa ostajamo brez odgovora na ključno vprašanje: ali je Senad Jušić resnično primeren za to ključno funkcijo? Zakaj se temu vprašanju vlada tako vztrajno izogiba? Leto in štiri mesece pred volitvami je čas za odgovore, ne več za vprašanja. Še manj pa za manevre.