Alenka Puhar ni prvič nastopila na TVS. Ni bila pogosta gostja, toda zelo verjetno so z njo celo že kdaj naredili tudi intervju ali pa je nastopala v kakem omizju.
A zdaj je vse drugače. Zdaj je to za ene sporno, za druge pa hevrekično. V obeh primerih pa zato, ker je intervju delala Vida Petrovčič. Torej novinarka, ki se je po mnenju enih zadnje čase — odkar sta RTV in TVS v primežu desničarjev — kompromitirala z nekaj ponesrečenimi intervjuji in vodenji oddaj o tendencioznih in/ali za lase privlečenih temah (s temu primernimi gosti).
Je pa tudi novinarka, ki se je po mnenju drugih, osvobojena leve strahovlade in politiziranja, opogumila delati tako, kot ji narekujeta osebna in vesoljna vest.
Nivo pričakovanj
Njena kolegica s TVS, filmska in dokumentaristična novinarka Majda Širca je ob tem pripomnila, da je Vida Petrovčič “sramota za novinarstvo”.
Sam ne bi rekel, da je ravno “sramota za novinarstvo”. V tem fahu sem že dolgo in sem videl in prebral že veliko sramotnega. Zato bi bolj previdno operiral s takimi izrazi.
Od novinarke Vidinih let bi sicer pričakoval, da bo imela razčiščene pojme o primernosti mnenjskih in konverzacijskih fines, ki si jih kot voditeljica sme in mora znati privoščiti.
A dejstvo je, da nima razčiščenih. Vida Petrovčič je brez talenta, šarma, stila in razgledanosti. In tega ni mogoče not prinesti z domačo nalogo na temo gosta ali gostje.
Alenka Puhar ni prvič nastopila na TVS. A zdaj je to za ene sporno, za druge hevrekično. Ker je intervju delala Vida Petrovčič. Po mnenju enih kompromitirana s ponesrečenimi intervjuji in vodenji, po mnenju drugih pa zdaj opogumljena delati po nareku osebne in vesoljne vesti.
1984
Ko je svojat nekdanjo poslanko (LDS, Zares) in nekdanjo ministrico za kulturo v nadaljevanju predvidljivo trolala, je “propadla političarka” — kot danes takim vsevprek rečejo (čeprav, ironično, pripada copyright za to sintagmo politiku, ki je propadel, še preden je politik sploh postal) —, poskušala rešiti situacijo s fusnoto, da je kritika letela na voditeljico in da “ne oporeka izboru” gostje.
Seveda ne. Le kdo bi lahko oporekal intervjuju z Alenko Puhar?
Alenka Puhar je zanimiva gospa, razgledana in pismena in kritična novinarka stare šole, s pedigrejem in kilometrino, enciklopedija polpretekle zgodovine ideoloških represalij in intelektualnega, umetniškega, disidentstva, tudi novinarskega upora proti njim.
Najmanj, kar je treba njenega prebrati, sta knjigi Peticije, pisma in tihotapski časi (1985) in skoraj ponarodela Prvotno besedilo življenja (1982). Pa seveda avtobiografija Angele Vode (1892–1985) Skriti spomin (1971), ki jo je uredila in anotirala (2004).
Nenazadnje pa je Alenka Puhar prevedla tudi Orwellov roman 1984.
Zatušano odkritje
Verjamem, da je Vida Petrovčič tudi zaradi vsega tega gostila Alenko Puhar — in ne (toliko) zato, ker je gospa na strani Radia Ognjišče nedavno spustila nekaj boomerskih puščic proti Niki Kovač in drugim predstavnikom današnje OMG mladine. Vida je dobronamerno gostila gostjo, ki si zasluži pred kamero, ker ima marsikaj pametnega povedati.
Toda prav ta ne samo Vidina dobronamernost, ta naivna ali morda sprenevedujoča se dobronamernost je problem.
Voditeljici se v duhu zdaj že skoraj folklorno desnega moraliziranja zdi, da je treba krivice popraviti, odrinjene ljudi sforsirati in jih od prej indoktriniranemu narodu prinesti na pladnju kot dolgo zatušano odkritje.
Toda pri tem ni upoštevala — ali hotela upoštevati —, da Alenko Puhar gosti v kontekstu glavo dvigujočega, v informativnem programu že prevladujočega, arogantnega desničarstva in te njihove fake dobronamernosti, poštenosti in pluralizma.
Če je depolitizacija RTV dekontekstualizacija, potem je ne bo. Ljudje jo bodo gledali vedno manj, a vedno bolj politično. Neglede na vse, okrog česar se kregamo, in prav zato. Služila bo kontekstu, kot ga vidi publika. Občinstvo ne bo odmislilo politične agende. Tudi če je ne bo.
Od včeraj
Žal je danes tako, kot da so vsi ljudje od včeraj.
Nad Vido Petrovčič navdušeni desničarji so aplavdirali Alenki Puhar, kot da se je je po desetletjih ignoriranja končno le nekdo usmilil. Po Vidini zaslugi je bilo pravici — in gostjinim zaslugam — kao zadoščeno! V resnici pa so Alenko Puhar tisti od včeraj pač šele zdaj odkrili.
Po drugi strani pa so se levičarji nad intervjujem zgražali, kot da ne bi (več) znali ali hoteli ceniti tega, kar je Alenka Puhar v svoji dolgi karieri naredila. Tudi oni niso znali odmisliti konteksta, v katerem je bil ta intervju pač emitiran.
A roko na srce: zakaj bi kdo sploh hotel odmisliti kontekst neke televizije? Bi ga sploh mogel odmisliti?
In v tem je problem. Ko govorimo o depolitizaciji RTV, govorimo v bistvu o dekontekstualizaciji programa — da ne rečem gledanja televizije.
Pa je to sploh mogoče?
Ne kriva ne dolžna
V bistvu je Alenka Puhar ne kriva ne dolžna gor plačala — vsaj z nepozornostjo, če že ne z direktno zmotnimi predstavami o njej — zato, ker jo je intervjuvala Vida Petrovčič. Ker če te intervjuva Vida Petrovčič, potem človek že ne more biti kaj prida, kajneda.
Zakaj je torej intervju z Alenko Puhar delala Vida Petrovčič? Zakaj ni intervjuja z Alenko Puhar delala recimo Ksenija Horvat?
Morda zato, ker se je Vida Petrovčič sama spomnila, da bi povabila Alenko Puhar? Ali zato, ker se je nekemu uredniku zdelo, da bi pa onidve pasali skupaj, FFS?!
Od novinarke njenih let bi sicer pričakoval, da bo imela razčiščene pojme o primernosti mnenjskih in konverzacijskih fines. A jih nima. Vida Petrovčič je brez talenta, šarma, stila in razgledanosti. In tega ni mogoče not prinesti z domačo nalogo na temo gosta ali gostje.
Ker Ksenija Horvat nasplošno dela boljše intervjuje od Vide Petrovčič, bi naredila boljši intervju tudi z Alenko Puhar. Če bi jo intervjuvala Ksenija, bi se tudi izognili tej naivni dobronamernostni kulisi popravljanja krivic, da na lepem osvobojena in prerojena novinarka intevjuva zanimivo gostjo za ideološko kratkočasje gledalcev, ki so po župi priplavali. Ker Vida Petrovčič. Ker konec desetindesetletne nadvlade komunajzarjev, ki da Alenke Puhar niti blizu niso spustili.
Komu kaj paše
Na TVS vsak dela samo to, kar mu paše. (No, najbrž ne vsi. Vsaj ti izpostavljeni. In da ne bo pomote: “paše” kot “ugaja” in “paše” kot [mu/ji] “pristaja”.)
Vidi Petrovčič skratka paše intervjuvati Alenko Puhar, Kseniji Horvat pa paše intervjuvati Slavoja Žižka. (No, Vide si ne predstavljam, da bi intervjuvala Žižka. Kar pa še ne pomeni, da ne bi bilo vsaj zabavno, če že ne dobro.)
Če je depolitizacija RTV vsaj približno identična z dekontekstualizacijo programa, potem depolitizacije ne bo. Ljudje bodo gledali televizijo vedno manj in vedno bolj politično. Neglede na vse, okrog česar se zdaj kregamo — in prav zaradi tega. Vidni protagonisti bodo hote ali nehote služili kontekstu, kot ga vidi publika. Občinstvo ne bo odmislilo politične agende. Tudi če je ne bo. Stvar navade in suspenza. Ireverzibilno. Ker le zakaj bi kdo z veseljem gledal neobremenjeno televizijo, če mu brez tega ni zanimiva?