Proti aktualni vladni koaliciji se je zarotila celo programska ali strojna glasovalna oprema v Državnem zboru. Predlagana vladna rešitev — namreč amandma o uskladitvi socialnih transferjev za leto 2024 v višini 70 % inflacije ni šla skozi tako, kot je koalicija glede na večino v parlamentu in glasovalno disciplino pričakovala. Prvo glasovanje se je namreč končalo v korist predloga opozicije (34 glasov za, 28 proti). Ta si je namreč prizadevala, da bi se socialni transferji prihodnje leto usklajevali 100-odstotno z inflacijo. 

To ne vliva zaupanja volilcev in volilk. Niti v koalicijsko politiko, niti v transparentnost ravnanja ob glasovanju. Niti ni to glasovanje — kljub pojasnjevanju, da je šlo za napako in ne dejansko voljo glasovalcev — prineslo dodatne podpore s strani nas opazovalcev.

Uradno pojasnilo je bilo na koncu takšno: “Do napake je prišlo pri posredovanju in obdelavi rezultatov glasovanja. Napaka se je zgodila v komunikaciji med strojno opremo in konferenčno-glasovalnim sistemom. Objavljen in razglašen rezultat glasovanja ni pravilen in ne odraža prave volje poslancev.”

Težko izpod tipkovnice

Rada bi napisala, da je izvoljenim predstavnikom v Parlamentu treba zaupati in verjeti v njihovo odgovornost, pravičnost in resnicoljubnost. Da so vsa njihova ravnanja in dejanja poštena in brez sence dvoma.

Toda po tem glasovalnem incidentu mi gre to težko izpod tipkovnice. Še težje verjamem, da je bilo pri glasovanju, ki ni bilo v skladu z usmeritvami koalicije — in ki bi zagotovilo 100-odstotno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo, če bi obveljalo —, kaj narobe zaradi mašin. Samo upamo lahko, da v tej glasovalni igri ni imela prstov vmes umetna inteligenca, ki bi nam lahko krojila prihodnost s svojimi nereguliranimi pravili in usmeritvami.

Če je na glasovanje vplival tehnični faktor, ne pa volja poslancev, je to seveda treba preveriti in popraviti. O tem sploh ni treba izgubljati besed. Ampak na koncu se je izkazalo, da z napravami sploh ni bilo nič narobe in da tudi ni bilo potrebno popravilo.

Kdo je torej kriv, da se rezultat prvega glasovanja ni izšel v skladu s predlogom vlade? Kljub prepričljivi večini v parlamentu?

Ponoviti ali ne ponoviti

Ponoviti ali ne ponoviti glasovanje? To je viselo nekaj časa v zraku. Odločili so se za ponovitev.

Nikoli se ne bomo nehali spraševati, kaj se je zgodilo vmes, med prvim in ponovljenim glasovanje. Rezultat ponovljenega glasovanja je bil namreč 53 glasov za vladni predlog, kar predstavlja krepko parlamentarno večino.

A s tem se ta zgodba še ne konča. Opozicija je drugo glasovanje protestno zapustila, saj je bilo prvotno glasovanje po njihovem veljavno, njihov amandma k zakonu pa s tem izglasovan. Tako je koalicija s 53 glasovi prisotnih poslancev dobila 100-odstotno podporo. Za 100-odstotno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo!

Nič več

Čakajte, no, kaj pa je zdaj to? Je spet nekdo nekaj pobrkljal? Tokrat z odstotki? Ni bil to predlog opozicije? 

Kaj ni bil vladni predlog, o katerem so glasovali, da država v prihodnjem letu zmore samo 70-odstotno uskladitev socialnih transferjev, ker da bi zaradi 100-odstotnega sledenja inflaciji padla na kolena? 

Ne, nič več. 

Pri nas se stvari lahko hitro spremenijo. Vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke je pojasnil, da sta med preverjanjem stanja programske in tehnične opreme in ugotavljanjem, kako naprej, predsednik vlade in finančni minister našla denarno rezervo, iz katere bo mogoče zagotoviti ohranjanje vrednosti socialnih transferjev za najšibkejše — kar pomeni 100-odstotno uskladitev. 

Amandma k zakonu je bil na dveh različnih glasovanjih in v dveh različnih dnevih sprejet s skoraj 100-odstono podporo: 34 + 53 glasov = 88. Prisotna opozicija ga je v celoti podprla ob prvem glasovanju, koalicija pa ob drugem. 

Končno so se poslanci stoodstotno poenotili. Hvala programski in tehnični opremi. Kozmični dež je ponehal, teatra absurda je konec.