Podpiram namero Simona Maljevca, da se bo “s pravnimi sredstvi odzval na homofobne izjave” Zmaga Jelinčiča. Upam, da bo ministru uspelo utišati človeka, ki ga patološko nagnjenje do vzbujanja pozornosti vsake toliko pripravi do tega, da izrazi svoje butasto, praviloma ponižujoče mnenje, ki nikogar ne zanima.
Če bi radi vedeli, za kaj pravzaprav gre, si preberite to navidez objektivno zadržano svinjarijo pod naslovom [Video] Jelinčič: Maljevac, strokovnjak za lizanje riti, pripravlja nov priročnik, s katero je gnusobna Nova24TV.si v bistvu naredila reklamo za Jelinčičev TikTok in ga pripeljala v javni medijski mainstream.
“Prvak SNS”?
Bizarno je, da Jelinčiča tudi (nekateri) resni mediji — ne samo ta desničarski spam — kdo ve zakaj še vedno imenujejo “prvak SNS”. Kot da bi bila ta stranka ali on sam še vedno nek družbeni faktor.
Jelinčič je marginalen in vulgaren primitivec in ga je kot takega — torej propadlega političnega gobezdača — pač treba tudi obravnavati.
Ni pa on edini krivec, da se to dogaja, in tudi ne glavni. Jedro problema je drugje. Bolj kot Jelinčič je kriva desničarska tabloidna falanga. Prav Nova24TV.si je namreč pred dobrim letom dni lansirala ta kao šokantni breaking news iz leta 2017, da je bil današnji minister za solidarno prihodnost (in generalni sekretar Levice) kot “odgovorna oseba” [izdajatelja] podpisan v kolofonu preventivne spolnovzgojne publikacije v okviru programa Odziv na HIV kulturnega, informacijskega in svetovalnega središča Društva Legebitra, ki ga je vodil v letih 2007–2017. V Maljevčevem biu na vladni strani MSP lahko še danes preberemo, da je Legebitra “v času njegovega vodanje prerasla v največjo nevladno organizacijo LGBT skupnosti v Sloveniji”.
Priložnost za hujskače
To je bila za hujskače edinstvena priložnost. In res so jo izkoristili za sicer efemeren in komičen, toda frontalen napad na ministra samega — in na njegovo ministrstvo —, pa seveda na Golobovo vlado ter na Levico in na nevladnike, ki da itak samo zapravljajo davkoplačevalski denar.
Predvsem pa so vse skupaj obrnili tako, kot da je inkriminirana publikacija — v kateri je bil kot ena izmed občevalnih praks omenjen tudi “rimming” oz. “lizanje ritke” — namenjena nedoletnim otrokom, ki da jih svinjske šolske oblasti s pomočjo nevladnikov že zamala seksualizirajo. In da bi podprli to tezo, so citirali neke fake bakice in mamice iz svoje kleti, ki so jokcale, da njihov vnuček “noče več biti fantek”, ker da so imeli v vrtcu LGBT delavnico.
Presneto: “Sprevržena taktika, ki se je je lotila levica z namenom uničevanja slovenske družbe. […] In če ste se kdaj spraševali, kako nastanejo izprijenci, kot so Dušan Smodej in ostali spolni sprevrženci in predatorji — imate odgovor na dlani. Največ pa o tem ve Simon Maljevac.”
Pojdimo k stvari
Ti pokvarjenci so tisti, ki bi jih moral Maljevac tožiti, ne pa nekega brezveznega Jelinčiča, ki na stara leta glumi bumerskega influencerja in reciklira stare vice, ki si jih zmišljujejo v SDS-ovskih biltenih. Oni so tisti, ki s potvarjanjem in obračanjem dejstev ter z zgražanjem razpihujejo konservativno populistično mržnjo do alternativnih praks in social.
Sploh pa se mi zdi, da to ni stvar individualnih tožb posameznikov, ki so jih razžalili posamezniki. Pojdimo že enkrat k stvari. To je sistemski problem desničarskih strankarskih medijev in njihove specifično ogabne kulture medijskega govora, ki so jo razvili iz politične retorike svojih najprominentnejših članov in jo s tem tudi legitimirajo kot namišljeno svobodo govora in kritičnost do oblasti in tistih pri koritu.
Česa noče vlada slišati?
To se vleče za nami že tako dolgo, da se nam zdi že skorajda normalno. To svinjanje vsake toliko dvigne senzibilnejšim levičarjem pokrov do te mere, da zagrozijo komu z individualno tožbo, aktualna vlada pa se kljub prvotni ambicioznosti s tem sploh več ne ukvarja. Noče slišati opozoril, da je treba desnico zaustaviti. Noče slišati opozoril, da je treba desne medije utišati. Noče slišati opozoril, da je treba nekaj ukreniti glede tega. Verjetno zato, ker tudi vlada sama — in levica — v zvezi s tem nimata čiste vesti. Zato so raje tiho in glede tega ne ukrepajo.
In če smo že pri ritolizništvu, interpelirani mediji so pri tem brez konkurence. Oni rimminga ne prakticirajo iz erotične strasti, frivolnosti, objestnosti in radovednosti, nikar že iz ljubezni — ampak iz političnega prepričanja.