Rosvita Pesek se je pustila zvleči v intelektualno senzacionalističen Delov podkast. Temu primerno je tam provokativno pomodrovala, da “Studio City ne sodi na Televizijo Slovenija” — in to zato, “ker ne ustreza nobenemu od standardov, ki jih drugi moramo spoštovat”.

Za to je z levičarske medijske in mnenjske fronte pokasirala kar precej apriorističnega zgražanja in zmerjanja, medtem ko so jo desničarski propagandisti in kolaboranti prejšnje vlade samoumevno nagradili z aplavzom.

Zanimivo in neverjetno je oboje: po eni strani, da voditeljica Odmevov tako misli, po drugi pa, da so pravilno misleči spregledali argumentacijo in kontekst njene izjave.

Morda je, morda ni

Rosvito Pesek cenim, ker je dobra, stara televizijka in ker obvlada svoj posel pred kamero in za njo. Ena od zadnjih profesionalcev Informativnega programa TVS, ki jih še rad gledam. Zato me še tem bolj čudi, da se je izven svojega delokroga tako frontalno mnenjsko pregrešila in to bleknila.

Da imajo izganjalci odhajajoče RTV garniture — med katere se z zadržki štejem tudi sam — Rosvito za desničarko, me ne zanima. Morda je, morda ni. In tudi če je, lahko rečem samo to, da ne bi imel nič proti, če bi bilo več takih desničarjev. V medijih in nasploh. Verjetno jih niti ne bi opazil.

Toda Rosvitina argumentacija, zakaj da Studio City ne spada na TVS, je popolnoma zgrešena. Za nameček pa jo je ena od spraševalk še sprovocirala z brezveznim namigom, naj pove svoje mnenje o ukinjenih oddajah (Studio City in Politično s Tanjo Gobec) “kot gledalka”.

In je res ugriznila:

“Kot gledalka”

“Kot gledalka mislim, da Studio City ne sodi na nacionalno televizijo. Ker ne ustreza nobenemu od standardov, ki jih drugi moramo spoštovat. Ne, ne mislim na voditelja. Mislim na način, kakšen je bil zadnji dve leti. Zame se je Studio City spremenil v izrazito enosmerno oddajo. Izrazito. Politično enosmerno. On je bil preprosto agitatorski. […] Poglejte, ko mi delamo Odmeve, mormo povedat, tolk in tolk ljudi smo poklicali, trudli smo se za dobit nek dvojček, da bi mnenja soočli, in se pol s težavo odločmo, da bomo meli pač samo enga, ker rešujemo oddajo, ki je na vrsti zvečer. Jaz tega [v Studiu City] nisem zaznala. Tam so se istomišljenjski ljudje sprehajali sam in tja in politično izrazito enostransko ocenjevali družbeno realnost. Če se Marcel Štefančič oziroma Studio City ne bo pluraliziral, potem mormo imet pač dve oddaji. Mene je ta enostranskost pri Studiu City zelo motila, zato se za njega tudi nisem mogla postavt.”

“Kot profesionalka”

Eh … Kaj pa če bi na to vprašanje morala odgovoriti “kot profesionalka”? Bi v tem primeru pomislila, da standardi, ki veljajo za Odmeve, morda ne veljajo za oddaje kot Studio City? 

Kakorkoli, v teh Rosvitinih izvajanjih je zmešano vse, kar je bilo s to RTV oz. TVS že od nekdaj narobe in kar jo je pripeljalo do tega absurdnega stanja.

Resnici na ljubo je Rosvita Pesek v nadaljevanju podkasta na podvprašanje druge spraševalke, kaj pa potem misli o oddaji Areni Igorja Pirkoviča, čisto v svojem stilu uravnoteženo odgovorila, da je to “isto” oz. “enako” [enostransko] kot Studio City.

Ali z drugimi besedami: če presojamo s stališča neenostranskosti, lahko torej rečemo, da Igor Pirkovič ni prav nič slabši od Marcela Štefančiča. Kar je verjetno najbolj smešna izjava v zgodovini televizije ali vsaj televizijske kritike. Ki jo lahko izreče samo nekdo, ki je obseden od te famozne, zaželene, namišljene, pravzaprav zapovedane — a nikoli dosežene in še tem manj dosegljive — uravnoteženosti kot vodilnega profesionalnega principa. Neglede na žanr oddaj.

Ne meneč se za dejstva

Če prevedem: nič hudega, torej, če Studia City ni več, ker je bil enostranski — toda obenem imamo zdaj Areno, ki pa je tudi enostranska. Kar tudi ni prav. Ali pa morda je? Ker se Studio City z Marcelom ni in ni hotel pluralizirati po pravilih novinarskega, etičnega kodeksa RTV, smo pač morali dobiti Areno z bog se ga usmili Pirkovičem. 

Tu je pa seveda še morala zgodbe: Rosvita se ni mogla potegniti za Studio City, ker ji je to prepovedovala profesionalna vest, medtem ko Areno kot komplementarni, drugostranski nadomestek mimogrede — za uravnoteženost — malo pokritizira. Ne meneč se seveda za dejstva, da prve oddaje že petnajst mesecev ni več, ker je morala narediti prostor tisti drugi, s katero je Urbanija eno enostranskost hotel nadomestiti z drugo enostranskostjo. In za nameček zrušil še profesionalne standarde.