Domnevam, da bo SDS uspelo zbrati 40.000 podpisov za vložitev zakonodajnega referenduma o nedavno sprejetem Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti — in da torej referendum bo.

Obenem pa si drznem z gotovostjo prognozirati, da ZDPIDU na referendumu ne bo zavrnjen. Nemogoče je, da bi 340.000 volilcev — torej petina vseh upravičencev, kolikor bi jih za zavrnitev moralo — glasovalo proti zakonu. Toliko ljudi niti ne bo prišlo na volišča. To ne bo “referendum o vladi”, pa če se optimistični desničarji na glavo postavijo. 

Iz te plesnive moke torej ne bo kruha. Par milijonov evrov za referendum bo šlo v nič. No, ne v nič. Ta sredstva bodo zapravljena za propagiranje kulturnega janšizma.

Poraz bo zmaga

Toda čeprav bo SDS spet popušila, bo na nek način vseeno triumfirala. Poraz bo njihova velika moralna zmaga. Do referenduma se bomo namreč naposlušali populističnih pravljic o na državne dojke prisesanih ustvarjalcih. To bo nekajmesečna reklama za idejo, da je kreativni razred nesposobna svojat, ki parazitira na pridnih.

SDS bo do referenduma udrihala po aktualni vladi, ki da si z razdeljevanjem piškotov kupuje glasove neproduktivnih slojev, denar za to pa kao jemlje dejansko obubožanim upokojencem in drugim, ki si služijo svoj kruh v blut und bodnu svojega potu in žuljavih dlani.

Skratka, do referenduma bo SDS med državljane sejala še dodaten razdor. In ko bo zakon razglašen v uradnem listu, bo tem bolj prepotentno nadaljevala s kokodakanjem o nedemokraciji.

Velemojstrsko manipuliranje

Čeprav se referendumska kampanja uradno še ni začela, pa je ta igra že zdaj zelo umazana. 

Kdorkoli že jim je naredil strategijo, očitno gre za velemojstra manipuliranja. Začenši s sloganom: “Ljudstvu drobiž, izbrancem prestiž” (in “prispevaj svoj podpis PROTI”).

S to absurdno trditvijo se bodo volilci SDS zlahka identificirali. In če se slučajno ne bi, so ta stavek ilustrirali s fotografijo intermedijske umetnice Maje Smrekar zgoraj brez, ki doji psa. Namreč dobitnice nagrade Prešernovega sklada leta 2018 in potencialne prejemnice dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

V kulturno perverznem imaginariju ignoramusov je podoba dotične umetnice eksploatirana na prvo žogo kot najbolj očiten primer tega, čemur so nacisti rekli “izrojena umetnost”.

Tudi slovenski desničarji sami radi uporabljajo to naci pogruntavščino. Recimo domoljubni pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner, ki ga v SDS zasluženo cenijo.

Pogrom ali dva

Referendumska kampanja SDS ni samo “sistematično blatenje, omalovaževanje, javno poniževanje in zaničevanje” umetnikov, kot v javnem pismu pišejo direktorji galerij in muzejev in drugih, ne nujno kulturnih institucij, ter dekani fakultet in predstavniki zavodov in društev.

Mimogrede: zakaj je pri vseh teh odprtih pismih in peticijah šlo to pismo relativno neopazno mimo? Je tega že sicer preveč? Ali pa samo nočemo dirati lava, ki ne spava?

No, to gre celo tako daleč, da si v nasprotju z zakonodajo, ki regulira reproduciranje in uporabo avtorskih del, prilašča omenjeni lik in podobo in delo Maje Smrekar. In ne samo njene. V nekaterih drugih propagandnih materialih je to doletelo tudi dramatičarko in performerko Simono Semenič, prav tako nagrajenko Prešernovega sklada istega leta. (Ta je doživela še skoraj hujši pogrom zaradi fotografije, na kateri jo vidimo zavito v slovensko zastavo, iz katere pa si je sama izrezala luknjo za nosečniški trebuh. To sicer ni imelo prav nobene zveze z nagrado. Jim je pa prav prišlo.)  

Neverjetna misel

Bi radi slišali še kaj perverznega? Manipuliranje? Neumnosti? Fake news? False math? Ni problem! Na straneh Nove24TV.si je tega toliko kot dreka.

SDS tudi pravi, da je Smrekarjeva “nazoren dokaz, da gre za dodatke za elito, za peščico, medtem ko 99,99 odstotka upokojencev ne bo prejelo nič oziroma zelo, zelo malo”.

Neverjetna misel! Zakaj pa bi 99,99 odstotka upokojencev — ali še več: vsi tisti pač, ki niso umetniki — prejelo dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti?

Nazadnje pa ti geniji še izračunajo, koliko bo srečna izžrebanka na loteriji izrojene umetnosti doživljenjsko pokasirala: “Kot bi to ne bilo dovolj, nameravajo […] zdaj Smrekarjevi […] nameniti še mesečno dosmrtno rento v višini več tisoč evrov, skupno do 400 tisoč evrov.”

Bodimo eksaktni

Bodimo eksaktni:

Citiram: “Pri določanju višine dodatka bo upoštevana razlika med obstoječo pokojnino in zneskom starostne pokojnine za 40 let delovne dobe od najvišje pokojninske osnove. Od te razlike se bo odmeril dodatek v višini 100 ali 50 odstotkov.”

Maja in Simona sta dobili nagrado Prešernovega sklada, torej jima bo pripadalo 50 odstotkov dodatka — če bosta ob tej dobili še kakšno drugo upoštevanja vredno nagrado.

Ta dodatek ne bo znašal “več tisoč evrov”. In teh ne nekaj tisoč evrov ne bosta začeli prejemati z dnem, ko bo SDS izgubila referendum in bo ZDPIDU objavljen v Uradnem listu, ampak ko se bosta upokojili.

Maja in Simona še nista stari petdeset let. Recimo, da se bosta upokojili čez petnajst, morda dvajset let. In da bosta — bog ju žívi! — prejemali pokojnino kakih trideset let. Kar je približno 400 mesecev.

Če bi Maja in Simona prejemali dodatek v višini 1.000 evrov — in ne “nekaj tisoč evrov” —, bi to res naneslo “do 400.000 evrov”. Ampak v tridesetih letih! Kar je znana, tipična finančna tabloidnost. Desničarji znajo napihniti zaslužke umetnikov (kot tudi nakazila nevladnikom in/ali drugim neljubim jim pravnim in fizičnim osebam) do neznanskih cifer, pri čemer pa kot izjemni stilisti poskrbijo, da časovni okvir inkriminiranih prilivov ostane neopazen.

In kaj je pokojnina drugega, navsezadnje — z dodatkom ali brez —,  če ne dosmrtna renta?

Zadevo je sicer okronal mladi intelektualec Hoivik s citiranjem Cankarja: “Kot Cankar v drami Za narodov blagor — jezna množica ima dovolj. Dovolj davkov, hkrati pa dodatkov za elito.”

Samo povem: Cankar ni tega napisal. V njegovi komediji Za narodov blagor ni teh besed. Morda je v kakšni Hoivikovi. Je pa kvečjemu res, da ima jezna množica dovolj SDS — in še posebej kulturnega janšizma.