Poslanka SDS Alenka Jeraj Kopriva je nekje slišala ali prebrala, da je bilo samo v prvih treh mesecih letošnjega leta samo v Ljubljani sedeminpetdeset posilstev in da je bilo vseh sedeminpetdeset storilcev nezakonitih priseljencev.
In ker ji je mar za Slovenijo in za spolno nedotakljivost njenih državljank, je to informacijo ne bodi ga lena perfidno zaskrbljeno formulirala kot poslansko vprašanje vladi — češ, prosim za pojasnila.
Kopriva ni preverila, ali je sploh kaj na tem. Rekla-kazala je bila za njene pojme tako prepričljiva, da je šla na vrat, na nos to vprašat. Ker če slovenskemu desničarju ali desničarki v istem stavku omenite kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost in ilegalne migrante, to mora biti stoprocentno res in vzročno povezano. Takih trditev pa res nima smisla preverjati, ker so samoumevne.
Predsedničina intervencija
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob tem izjavila: “Vprašanje je nedostojno položaju poslanke. Drznila si je postaviti vprašanje, za katero je po mojem prepričanju že vnaprej vedela, da ni resnično.”
Predsedničino intervencijo pozdravljam. Res je sicer, da se pol Slovenije že brez njene pomoči zgraža nad debelo in gnusno Koprivino lažjo. Vendar zadeva drugače izpade, če se oglasí predsednica.
Prejšnji predsednik bi bil v tem primeru najbrž tiho — kar pa tudi ne bi bilo nujno narobe. Bomo videli, kaj se bo bolj obneslo: Pahorjeva doktrina nevmešavanja ali napovedani intervencionizem NPM.
A kakorkoli, predsednica pravilno ugotavlja oz. predpostavlja, da je kopriva “že vnaprej vedela”, da informacija o sedeminpetdesetih posilstvih ni in ne more biti resnična. Ker tako neumna pa niti Alenka Kopriva Jeraj ni. Je pa seveda tako hudobna in zlonamerna.
Hopla!
Pri desničarskih, demagoških, populističnih, konspiratističnih malih fašistih sploh ne gre za vprašanje resničnosti in neresničnosti. Gre za to večno vprašanje, ki ga je najbolj eksaktno povzemal danes pozabljeni slogan za nekdanjo Dnevnikovo tračarsko prilogo ali revijo Hopla! in ki se je pred desetimi, petnajstimi leti glasil: “Hopla! Kaj pa če je vse res?”
Kolikor se mi je uspelo informirati v džungli družbenih omrežij, je Kopriva to informacijo o migrantskih posilstvih pobrala od nekega ne čisto anonimnega, toda na temni strani interneta dovolj razvpitega somišljenika. (Podrobnosti o njem se tudi meni ne ljubi preverjati, to že moram priznati.) To je v nadaljevanju zgodbe — ko ji je postalo jasno, da je tokrat morda le šla predaleč — tudi bila prisiljena priznati.
Vedno sem trdil in še danes trdim, da so ljudje, ki si take zlonamerne trače zmišljujejo in distribuirajo, v resnici nepomembni in da zato ni vredno, da bi jim posvečali preveč pozornosti.
Več Slovenk ko bodo migranti posilili, bolj bo imela Alenka Jeraj prav. Več ko bo insceniranj ostudne naslovnice revije Demokracija pred leti z zrežirano fotografijo črnih moških rok, ki šlatajo belo žensko telo, večja bo verjetnost, da na naslednjih volitvah spet zmaga SDS.
Marginalci in poslanci
Seveda je pa razlika, če trač širi nek v zavetju Twitterja obskuren neonaci, ali če ga širi poslanka največje opozicijske stranke. Problem teh prekletih družbenih omrežij je, da omogočajo prehajanje najbolj nagravžnih misli, idej, izmišljotin z umazanega dna posameznikove zavesti na najvišje, javne družbene nivoje.
No, niso kriva omrežja. Kriva je Alenka Kopriva Jeraj.
Toda če debilizme internetnih marginalcev še lahko nekako ignoriramo, pa ne moremo ignorirati debilizmov poslancev. Niti opozicijskih poslancev.
Resno: kako nizko še lahko pade opozicija po tej blamagi, ki si jo je privoščila Kopriva? Kako je mogoče, da so poslanski standardi padli tako nizko, da se poslanki zdi dopustno zastaviti poslansko vprašanje vladi v zvezi z nečim, kar je evidentno in že po zdravi pameti neresnično, neverjetno, nemogoče. Kako je mogoče, da si poslanka drzne izkoriščati mehanizem poslanskega vprašanja za nekaj, za kar si sama želi, da bi bilo res?
Pobožna želja
Odurna je že sama Koprivina zaskrbljenost za varnost sodržavljank. Njena skrb je v bistvu podzavestno pobožna želja — zamaskirana v politični, politikantski strah —, da bi bilo bog ne daj čim več Slovenk posiljenih. S strani migrantov, seveda. Ker bi s tem lahko argumentirala očitke vladi, ki je podrla ograjo na meji in ki kao preveč gostoljubno ujčka ilegalne migrante na račun državljansko čistih Slovenk in Slovencev.
Več Slovenk ko bodo migranti posilili, bolj bo imela Alenka Kopriva Jeraj prav. Več ko bo insceniranj tiste ostudne naslovnice revije Demokracija pred leti z zrežirano fotografijo črnih moških rok, ki šlatajo belo žensko telo, večja bo verjetnost, da na naslednjih volitvah spet zmaga SDS.
Ali z drugimi besedami: nobena Slovenka ne sme biti posiljena zaman.
Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 9. aprila 2023, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana.