Kaj hočemo, desničarji so med nami. Kakršnikoli že so. Ne moremo ignorirati njihovih neumnosti in hudobije in si zatiskati ušes pred kokodakanjem. To je pač del današnjega sveta. Tiho pa tudi ne moremo biti, kot da se nič ne dogaja.
Problem slovenskega desničarstva ni toliko v tem, da so najprominentnejši, če že ne najglasnejši med njimi politiki oz. strankarski veljaki. To je politika. To me zanima, briga me pa ne. Mene bolj briga — ali pravzaprav moti — duhovno opustošenje, ki ga povzročajo desne medijske ekspoziture. Propagandistični podaljški strank, ki onesnažujejo javni državljanski prostor.
Četudi ta vedno bolj pretočna in umazana info-kanalizacijska napeljava med partijskimi centralami in anonimno drhaljo na internetu vodi povsem mimo mene, mi gre iz načelnih razlogov na živce. Zato, ker so si jo izmislile, organizirale in financirale stranke same kot za to nepooblaščeni družbeni subjekti.
No, ena stranka. SDS.
Popustljivi? Zakaj?
Tako imenovana žlahtna politična desnica v Sloveniji na žalost ne obstaja. Kot tudi ni normalne, vsaj približno profesionalne in zasilno inteligentne medijske desnice.
To je logično, ker delajo z roko v roki. Toda če iz neke trmaste, četudi vedno bolj naporne zvestobe demokratičnim principom ne moremo nič proti desni politiki — dokler jih bo nezanemarljiva, za parlament zadostna masa folka pač volila —, pa proti medijski desnici ne bi smeli biti popustljivi.
Mediji veljajo za pse čuvaje demokracije. Toda desničarski mediji, kakršna sta Nova24TV in revija Demokracija, nista psa čuvaja demokracije. Ta dva medija sta stekla psa desnice. (Se pardoniram in popravljam, da ne bo zamere: dreserja steklih psov desnice.) Oni se za pse čuvaje samo deklarirajo, ker bevskajo proti aktualni oblasti in drugim, normalnim medijem — pa proti komurkoli, ki se izpostavi in ki jim politično, vrednostno, osebnostno ni všeč.
Demokratična prevara
Nova24TV in Demokracija sta v Sloveniji eklatantna primera demokratične prevare, da status varuha v službi državljanov in resnice pripada sleherni pravni osebi, registrirani kot medij. Neglede na njene podle politične intence in afiliacije. Neglede na njene klavrne profesionalne, mentalne in kulturne kompetence. Neglede na njeno socialno razdiralnost in hujskaštvo, zlobo, primitivizem, populizem, privoščljivost in simplifikatorstvo.
Novi24TV in Demokraciji je skupno z normalnimi mediji samo to, da tudi sami producirata neke vsebine in jih distribuirata na podoben način kot drugi. Odkod torej ta nora ideja, da jima kot namišljenima psoma čuvajema demokracije, ki kao tudi gor držita družbo, pripada pravica, da nekaznovano povzročata družbeno škodo?
Nisem rekel
Ne, ne, jaz nisem rekel, da bi “uničil” Novo24TV.si in revijo Demokracijo. Rekel sem, da bi ju “lahko brez škode ukinili”.
Inkriminirana pasaža v intervjuju za Reporter se dobesedno glasi:
“Nobene škode ne bi bilo, če bi ukinili Novo24.TV in Demokracijo. Prav zelo svobodomiselno to ne bi bilo, bi pa bilo pametno. Škode ne bi bilo nobene. Razen za njih same, seveda, in za SDS.”
Cel ta odlomek — z zadnjim, bistvenim stavkom vred — citiram zato, da bodo zgroženost apostrofiranih medijskih desničarjev lažje razumeli tudi nepoučeni. Poudarjam: ukinitev teh dveh sponzoruš SDS bi bila škoda samo zanje in za njunega sponzorja. Vsi drugi pa bi si samo oddahnili.
Muhe enodnevnice
To ni polemika. Ne domišljam si, da bi jih tako ali drugače lahko spravil k pameti. Totalno vseeno mi je, kaj ti ljudje o meni pišejo in kako interpretirajo moje besede. To pride in gre. Muhe enodnevnice.
Ne pustim pa si vzeti svobode, da povem, kar iskreno mislim, ne da bi mi zato kdo sral po glavi. Recimo to, da desničarski lažnivci in ponarejevalci niso poklicani, da se razglašajo za pse čuvaje.
In jaz pač iskreno mislim, da ne bi bilo škode, če Nova in Demokracija ne bi obstajali. Če bi se nekdo potrudil in ju na nek način legalno ali ekonomsko skenslal. Jaz tega zagotovo ne bom naredil, ker nisem tak operativec in si niti ne predstavljam kako.
Bom pa ploskal, če bo to komu uspelo. Preveč svinjarij so že objavili, da bi jih pogrešal.