“Vse je dovoljeno, nič ni resnično.” — Načelo, ki ga je Vladimir Bartol (1903-1967) pripisal sekti izmaelitov v svojem znamenitem romanu Alamut (1938), dandanes drži bolj kot kadarkoli v tisoč letih, odkar je bilo fiktivno izrečeno. Stavek zveni filozofsko in obenem enigmatično. Kaj bi naj to pomenilo? Je tržaški pisatelj hotel mistificirati? Zelo možno. A prav po zaslugi tega je Alamut skorajda nadčasovno aktualen. Danes seveda ne več kot razlaga psiholoških in toksikoloških motivacij teroristov po 11. septembru, ko je zanimanje za Bartola znova oživelo, temveč na žalost iz trivialnejših razlogov.

32 sekund

Video se začne s prizori iz Gaze, kakršna je zdaj. Povsod prah in ruševine, sem in tja se podijo otroci, med njimi pa možje z orožjem. Pojavita se napisa: “Gaza 2025” in “What’s next?” Vidimo deklico in dečka, ki se držita za roke in iz tega razdejanja hodita skozi nekakšen tunel. Svetli prihodnosti naproti, kam pa drugam. V ozadju je naenkrat obmorsko mesto nebotičnikov, ki spominja na Dubaj, v ospredju pa peščena plaža. Na valovih se pozibavajo jahte. Posnetkom primerna konzervasta muzika dobi rapersko besedilo: “Donald Trump is to set you free/Bringing the light for all to see/No more tunnels, no more fear/Trump Gaza is finally here”. Da, da, to je to. “Trump Gaza, number one”.

V nadaljevanju pa še vidimo naslednje (ne nujno po tem vrstem redu): Elon Musk se dvakrat baše z neko bližnjevzhodno specialiteto; zlat, nekaj metrov visok kip Trumpa in police istih, pomanjšanih kipčkov suvenirjev; dotični predsednik najprej poplesuje z arabsko lepotico, pozneje pa še srka koktejl z Benjaminom Netanjahujem na plaži (na ležalniku, v kopalkah); nekje vmes je videti trebušne plesalke, ki pa imajo brade; po ulicah vozijo tesle in mercedesi; z neba padajo bankovci, ki jih otroci veselo lovijo, Musk pa se zamišljeno sprehaja na papirnatem dežju; video se konča s posnetkom arhitekture, ki bi lahko bila vhod v luksuzen turistični rezort.

In vse to je stlačeno v dvaintrideset sekund. Umetna inteligenca zna v pol minute povedati več kot State Department in vsa mednarodna diplomacija skupaj. Ali pa tudi več kot njuni nasprotniki in kritiki.

Smešno nizka cena

Kako je mišljen ta video? Na prvi pogled je to podpora Trumpovi javno izrečeni ideji — s katero je pred časom šokiral svet normalnih in dobromislečih —, da bi bilo treba iz enklave na vzhodni obali Sredozemlja odseliti Palestince in iz nje narediti bližnjevzhodno riviero. Ker je škoda neizkoriščenih naravnih lepot in turističnih, ergo dobičkonosnih potencialov te lokacije, lokacije, lokacije.

To ni tako preprosto. Morda je to kritična karikatura te ideje. To lahko razumemo tudi kot smešenje Trumpove brutalno poslovne, kapitalistične, nepremičninarske diplomacije. Jaz sam si ne morem kaj, da v kadrih z Muskom in Netanjahujem ter z zlatimi Trumpovimi kipi in denarjem, ki pada z neba, ne bi videl ironije.

Toda to je v resnici še manj preprosto, kot je videti na prvi pogled. Dejstvo je namreč, da je Trump ta posnetek objavil sam na svojem družbenem omrežju Truth Social. To ne pomeni nujno, da je video ustvaril sam ali ga dal ustvariti kot propagandistično podporo svoji nori ideji. Ne pomeni niti, da ima smisel za humor na svoj račun. Danes je namreč vse dvoumno. Lahko da si je Trump sam to zamislil, lahko pa da je samo izkoristil priložnost za posmeh svojim kritikom. Seveda bo v Gazi deževal denar. Seveda se bosta z Bibijem izležavala na plaži. Ker ali ni to nizka cena za mir na tem območju? Naravnost smešno nizka cena za to, da se konča trpljenje Palestincev? In za tako nizko ceno — in temu primeren dobiček — tudi ni nič nenavadnega ali kaj šele spornega, če tvorec tega miru in eden od glavnih ali vsaj najaktualnejših krivcev za to trpljenje nazdravita s koktejlom.

Strategija za kaj?

Vrnimo se na izhodišče: danes je res vse dovoljeno in nič ni resnično. Po eni strani je dovoljeno, da predsednik ZDA — kot absolutni abstinent seveda v treznem stanju, ne omamljen s hašišem kot Hasan ibn Sabovi fanatiki v Bartolovem Alamutu — blekne neumnost na račun koncentracijsko interniranih in genocidno pobijanih ljudi in se mu to zdi super. Še več! Dovoljeno je tudi to karikirati z umetno inteligenco, si prisvojiti ironijo in kritiko nevtralizirati ali vsaj relativizirati.

Po drugi strani pa tudi nič od tega ni resnično. Morda se je Trump samo hecal. Morda je to samo njegova perverzna, brezčutna, a učinkovita pogajalska strategija. Ampak strategija za kaj? Da bi v Palestini zavladal mir? Ali za to, da bi Gaza res postala letovišče?