Skratka: človek po imenu Davorin Kopše — sicer simpatizer SDS, njihov kandidat na lanskih evropskih volitvah in kao kolumnist njihovega minornega podpornega medija Politikis — je Policiji ovadil poslanca Levice Primoža Siterja zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 1. odstavku 297. člena Kazenskega zakonika.
Kot sami pravijo v tem mediju, je Siter »sredi hrama demokracije grobo žalil kristjane«.  
Sitarjev greh je bil v tem, da je na seji Državnega zbora prejšnjo sredo nosil majico z napisom »Bad Religion« in v prometnem znaku prečrtanim krščanskim križem.
Gre za vizualno identiteto kalifornijskega punk benda Bad Religion. Njihovi fani temu znaku rečejo »crossbuster«. 
Majico lahko recimo naročite na nemškem Amazonu za 21,99€ (kje drugje pa najbrž za še manj).
Naslov zadnjega albuma od Bad Religion — sicer ustanovljenih leta 1980 — se slovenskemu incidentu primerno glasi The Age of Unreason.

Oblačilne provokacije

Oblačilnih provokacij poslancev Levice ne odobravam. Siterjeva s prečrtanim križem ni prva. Še bolj znamenita — čeprav ne žaljiva, temveč samo ideološko provokantna — je bila Kordiševa s Che Guevara t-shirtom.
To se mi zdi smešno in otročje. Sicer ne mislim, da bi poslanci morali v parlamentu obvezno nositi klasično kravatarsko konfekcijsko garderobo — še posebej ne alter stranka kot Levica —, vendar v tem ne vidim posebnega problema in razloga za zgražanje.
Res pa je, da so take provokacije nepotrebne. Meni osebno se sicer zdijo neškodljive — tako kot tisto Štromajerjevo duhovičenje s filthy animalsi —, vendar tudi neprimerne. Ker po nepotrebnem izzivajo desničarske mimoze oz. snežinke. Edino, kar s tem dosežejo, je to, da se njihovi ideološki nasprotniki s svojimi reakcijami popolnoma osmešijo.

Pobalinska frakcija

Zakaj razboriti politiki iz pobalinske frakcije levičarjev to delajo? Morda so samo lahkomiselni in nepremišljeni, morda pa je prav to v resnici njihov cilj. Da so njihove provokacije same sebi namen. Da se namerno darujejo na oltar reakcionarne politične korektnosti in se s tem brez posebnega truda dokopljejo do statusa žrtve desničarske netolerance.
Če gre za to drugo, se naj zavedajo, da bi občinstvo brez težav pogrešalo njihove politične domislice. Še posebej starejši smo v življenju videli (in odobravali) že veliko provokacij — in to inteligentnejših in tudi v časih, ko so bile bolj tvegane in resno subverzivne —, tako da to njihovo pozersko paradiranje s t-shirti name ne naredi nobenega vtisa. Ne dobrega ne slabega.
No, prej slabega: ker se mi zdi brez veze, da moram gledati to pubertetniško parlamentarno uporništvo.
Kar zadeva desničarje, pa itak vemo, kakšni so. Zato jim ni treba znova in znova podtikati fint za samorazkrivanje subinteligentnosti, na katere tako predvidljivo nasedejo. Niti ni v našem interesu — mislim, ne v interesu nas normalnih —, da desničarji ostanejo takšni, kot so. Za vse bi bilo bolje, če bi bili tudi oni normalni in ne bi ovajali ljudi zaradi za lase privlečenih očitkov o žaljenju verskih čustev.
Zato jih naj Levica neha strašiti s svojimi kvaziprovokativnimi majicami. Vsaj v Državnem zboru.

Agents provocateurs

Seveda pa vse to, kar imam povedati na račun dotičnih agents provocateurs, ne argumentira ali kaj šele opravičuje kazenskega ovajanja takega početja. Da greš nekoga prijavit policiji zaradi ene brezvezne majice, je popolna norost.
Dopuščam možnost, da se je prijavitelj res čutil prizadetega v svojem verskem čustvovanju. Upravičeno namreč domnevam, da ne šteka nič — niti takih etabliranih, obrušenih, komodificiranih provokacij, kot je t-shirt merchandising —, da nima smisla za humor, da je jezljiv in zamerljiv, da ne posluša punka, da še ni slišal za Kalifornijo in razne subkulture, da misli, češ, le kam smo padli, da poslanci prihajajo v majicah v službo, in da je blasfemija pač neizogiben del te vsesplošne dekadence.
In vendar je treba človeku povedati, da je ta njegov bližnjik — ne čisto krščanski, pa vendar — samo oblekel majico. Da ni organiziral demonstracij, na katerih bi pozival sodržavljane, da je treba porušiti cerkve in da je vsa ta religija … — no, slaba … — ali gnila, če sem še bolj tendenciozno picajzlarski.

Zloraba zakona

Najbrž je sam opazil, ta človek, da Cerkev sama ni obsodila Siterjeve Bad Religion majice, kaj šele, da bi ga ovadila. Ali si ta gospod ovaduh torej domišlja, da bo dobil odpustek, ker prostovoljno opravlja denunciantsko vlogo cerkvenega puc-fleka? Ali pa misli, da vidi, čuti in razume več od samega nadškofa? Da se spozna na žalitve verskih čustev? Kako si je drznil ekstrapolirati svojo ranjeno pobožnost na celotno slovensko krščansko občestvo? V čigavem imenu on sploh govori?
Prepričan sem, da tričetrt slovenskih vernikov na zadevo ne gleda tako zamerljivo in s takim ogorčenjem. Pa kaj potem, če nekdo obleče majico s proticerkvenim napisom? Kako lahko fanatik domneva, da je celotno slovensko krščansko občestvo prizadeto v svojih verskih čustvih? Zaradi ene brezvezne majice?! 
No, prav: 297. člen KZ najbrž res mora obstajati. Ker obstajajo ljudje, ki so bili — ali še bodo — upravičeno ovadeni in obsojeni zaradi »javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini«.
Toda ovaditi nekoga, ki si je samo oblekel majico z napisom in podobo, ki nekomu ni všeč — četudi populacijsko znatni in domnevno prominentni družbeni skupini —, je sramotna in primitivna zloraba zakona.
Upam samo, da bo tožilstvo ovadbo zavrglo. Pa čeprav samo zato, ker bo verjetno moralo ugotoviti, da poslančevo dejanje ni bilo »storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev«. Če že ne zato, ker bi bilo skregano z zdravo demokratično pametjo, da bi poslali za dve leti v zapor človeka samo zato, ker je oblekel eno brezvezno majico.