Danci se reševanja pomanjkanja denarja v proračunu lotevajo na precej drugačen način kot Slovenci. Mi dvigujemo davke. Dvigujejo se cene javnih storitev. Denar cufamo od državljanov, jim zvijamo roke in jim jemljemo denar direktno iz denarnic in s tekočih računov.

Danci so pri tem bolj kreativni. Kar smo sicer tudi mi pogruntali že pred več kot desetletjem, ampak nazadnje počepnili pred “zgodovinskimi” interesi.

Danski parlament je državljanom vzel en prosti dan. Osem ur prostega časa. Osem ur, ki bi jih lahko izkoristili za izlet, lenarjenje, kulturnega dogodka … Osem ur, ki bi jih imeli čisto zase. Torej veliko.

In vendar zelo malo.

Na Danskem so skratka sprejeli zakon o ukinitvi praznika (5. maja), ki ga imejujejo veliki molitveni dan. “Store Bededag” je bil doslej državni praznik — oz. bo letos še, naslednje leto pa ne več.

427 milijonov evrov

Za to se niso odločili, ker bi imeli preveč prostih dni, temveč zato, da bi v luči vojne v Ukrajini lahko več sredstev namenili za obrambni proračun. Z ukinitvijo verskega praznika — ki so ga praznovali že od leta 1686 —, bodo po ocenah vlade letno prihranili 427 milijonov evrov.

Kljub nasprotovanju opozicije, sindikatov in predstavnikov cerkve — pa tudi kakih petdeset tisoč protestnikov — so poslanci zakon o ukinitvi praznika kot dela prostega dneva sprejeli s 95 glasovi za in 68 proti. Danska vladna koalicija je izračunala, da je dodaten denar potreben za dvig obrambnega proračuna, da bi dosegli Natov cilj — torej 2% BDP — do leta 2030 namesto do leta 2033, kot je bilo načrtovano prej.

Sindikati so sprožili spletno peticijo, ki jo je podpisalo skoraj pol milijona državljanov, več danskih verskih voditeljev pa je govorilo o zlorabi zaupanja. Opozicijski poslanci so zakon označili za neumnega, norega in napačnega, vendar se jim ni uspelo dogovoriti o razpisu referenduma (ki ga na Danskem lahko zahteva 60 poslancev).

Gre sicer za enega prvih ukrepov nove danske vlade socialdemokratske premierke Mette Frederiksen, ki je na položaju od decembra lani.

Razmisliti in si premisliti

Tudi pri nas smo pred leti ne samo razmišljali, ampak leta 2012 tudi že ukinili 2. januar kot državni praznik. Slovenska odločitev ni bila povezana z zunanjimi faktorji kot vojno ali prispevkom za NATO, temveč je bila sprejeta tako rekoč v paketu sprejetjem zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). Glavni razlog za ukinitev naj bi bil prispevek k višji produktivnosti oziroma višjemu bruto domačemu proizvodu. 

Drugi razlog za njegovo ukinitev pa je bilo tudi dejstvo, da v večini evropskih držav 2. januar ni dela prost dan.

Toda čez pet let smo si premislili. Od leta 2017 ponovno praznujemo prihod novega leta dva dni. Pobudniki ponovne uvedbe 2. januarja praznika in dela prostega dneva so poudarjali prednosti pri vračanju tradicije dvodnevnega novoletnega praznovanja. Ljudje so navajeni, da so novoletni prazniki dvodnevni vse od leta 1955, so argumentirali.

Nasprotniki iz gospodarstva so kot protiargument navajali statistične podatke, po katerih je v tistem času v povprečju vsak delovni dan več povečal rast bruto domačega proizvoda za 0,1%. To je po pojasnilih statistikov sicer veljalo ob predpostavki nespremenjenih drugih pogojev — torej neglede na to, za kateri dan v tednu in v letu gre.

Novejših izračunov, koliko bi k naši gospodarski uspešnosti prinesla ukinitev enega delovnega dne, pa ni.

Prva poteza

Danci so za pomoč pri doseganju nacionalnih ciljev ukinili praznični dan, ki so ga praznovali od leta 1686 — torej 337 let. Mi smo si našega vrnili tudi zato, ker smo ga praznovali od leta 1955 — ali 68 let. Razlika je očitna. 

Kot je očitna tudi razlika, ki jo za leto 2022 z oceno BDP na prebivalca po kupni moči prikazuje Eurostat. Slovenija dosega 92% povprečja EU-27, Danska pa 136%. Je pa res, da naš odstotek od 2013 vsako leto zraste za odstotno točko, medtem, ko je na Danskem vmes tudi padal.

Če že pišem ukinitvi prostega dne, kar je bila prva poteza nove danske vlade, se spomnimo še prve poteze naše sedanje vlade — namreč namere o širitvi števila ministrstev za tri nove resorje. Po nekaj manj kot letu dni prizadevanj, trošenja energije, kadrov, izgube fokusa zaradi kar spretno izvedenih ukrepov in nasprotovanja opozicije, je vladi to končno uspelo. S precej zadržano, tiho podporo ljudstva.

Močno upam, da se bo poteza izkazala za uspešno ne samo vsebinsko, temveč tudi proračunsko. Želeli smo postati Švica (155% povprečja EU-27 v letu 2021). 

Ko bi se vsaj približali Danski …