Na koncu je Daši manjkala samo še služba. Da bi zaživela samostojno in uresničila življenjske cilje, ki si jih je morala na novo postaviti. Toda pri tem se je dokončno zataknilo.
Ko se je začela vojna v Ukrajini, smo se v Sloveniji hitro odzvali in ponudili pomoč nesrečnemu narodu. Tako država, ki je odprla meje za ukrajinske begunce, kot tudi številni posamezniki, ki so zbirali hrano, oblačila in sanitetni material ali napadenim, nič krivim prebivalcem Ukrajine celo ponudili svoje domove za začasna bivališča.
Kazalo je, da smo se sistemsko in zasebno odzvali na lep, prijazen način do ljudi, ki jih je zadela ena največjih grozot moderne dobe, za katero smo mislili, da jo je evropska zgodovina za vedno pokopala leta 1945. Zdelo se je, da bi bilo krivično in poenostavljeno trditi, da je Slovenija tujcem neprijazna država.