Ta stavek metaforično govori o tesnih gospodarskih odnosih ne samo med Slovenijo in Nemčijo, temveč med različnimi državami v današnjem globaliziranem svetu. Če ima nemško gospodarstvo, ki je eno največjih v Evropi, težave, lahko to vpliva na druge evropske države, saj so gospodarsko zelo odvisne druga od druge. Posredno pa stavek govori tudi o ranljivosti manjših držav v primerjavi z večjimi in vplivnejšimi — in o pomenu nujne gospodarske stabilnosti v povezanem svetovnem gospodarskem sistemu.

Zdaj je obratno

Za predstavo, kaj zdrava Nemčija pomeni za Slovenijo v številkah: nemški izvoz v Slovenijo se je od januarja do konca aprila 2023 povečal na približno 2,41 milijarde evrov. To je za 1,5 % več kot v prvih štirih mesecih preteklega leta, ko je znašal 2,37 milijarde evrov.

Slovenski izvoz v Nemčijo pa se je v prvih štirih mesecih leta 2023 povečal na več kot 2,64 milijarde evrov. To je za 4,4 % več kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 2,53 milijarde evrov. (Vir: SURS, stanje na dan 19. julija 2023)

Zdaj ni več tako. Znani stavek je treba obrniti.

Zaradi pomanjkanja rezervnih delov, do katerega je prišlo po poplavah v Sloveniji, se razmere na področju oskrbe v nemški avtomobilski industriji slabšajo. Več dobaviteljev in proizvajalcev avtomobilov poroča o prekinitvah v dobavni verigi. 

Zaskrbljenost

Pri Mercedes-Benzu pravijo, da so razmere napete, vendar imajo ta hip še vedno dovolj delov. Zaenkrat še ne čutijo neposrednega vpliva na proizvodnjo lastnih vozil. A zaskrbljenost je velika.

V Oplovem matičnem podjetju Stellantis pravijo, da je naravna nesreča v Sloveniji prizadela “več njihovih dobaviteljev”, kar verjetno pomeni, da naša podjetja oskrbujejo njihove direktne dobavitelje. Vendar trenutno Oplova proizvodnja v Evropi še vedno poteka kot običajno.

Posledice naše nacionalne ujme so najbolj zaskrbljujoče v skupini Volkswagen, kjer je ta mesec na več proizvodnih lokacijah prišlo do prekinitev dela ali vsaj skrajšanega delovnega časa. Trenutno so zaradi pomanjkanja delov, ki prihajajo iz Slovenije, prizadete znamke osebnih vozil Audi in VW ter Volkswagnova komercialna vozila, Škoda in Seat ter področja proizvodnje sestavnih delov. Posledice čuti tudi hčerinska družba Škoda Auto na Češkem.

V središču vrzeli

V središču vrzeli, ki je nastala v Nemčiji v oskrbi delov za VW, je po povodnji v Sloveniji naše podjetje KLS z Ljubnega. Gre sicer za zelo uspešno zasebno podjetje, ki zaposluje okoli 250 ljudi, v Nemčiji pa oskrbujejo dva Volkswagnova dobavitelja, in sicer ZF, kjer so specializirani na zavore, in Schaeffler, ki izdeluje motorje.

Avgustovske poplave so KLS brutalno dotolkle in pustile v tovarni na tone mulja in za okoli 100 milijonov evrov škode. In to predvsem zato, ker je popustil protipoplavni nasip na Savinji. Če ne bi, bi bilo škode in posledic za pol manj.

Mi smo pa zdravi?

To stanje odpira vrsto vprašanj, kako bo ta del posla tekel v prihodnje. Bodo slovenska podjetja tudi v prihodnje lahko tako uspešno sodelovala z nemško avtomobilsko industrijo? Izkušnja bi vsakemu kupcu, vsaki avtomobilski tovarni narekovala razpršenost tveganja pri nabavi rezervnih oz. sestavnih delov. V VW so sicer dejali, da sodelovanja s slovenskim dobaviteljem ne nameravajo prekiniti, saj “gre za odličnega dobavitelja, ki ga želijo obdržati”.

To je pomirjujoče sporočilo. Težko pa je verjeti, da bi si Nemci po tej izkušnji še naprej privoščili tako visoko stopnjo odvisnosti od enega dobavitelja.

Kadar je Nemčija kihala, smo slovensko pljučnico, evidentirano v slabih bilancah, zdravili s pojasnili, da je bolnik v resnici Nemčija. Mi pa da smo povsem zdravi. 

Sedaj, ko smo kihnili pri nas, si bodo Nemci zdravila nabavili drugje. Da se slovenska pljučnica na bo poznala na nemških bilancah.