Včeraj smo prvič slišali, da se domnevno spravni komemoraciji za v Kočevskem Rogu pobite domobrance v grosupeljskem idiomu reče »obletna spominska maša«. No, to še ni najhuje. Prvič smo tudi slišali, da Janša demonstrante na kolesih enači s komunističnimi morilci in jim grozi.
Takole je rekel v svojem dolgočasnem in morbidnem govoru (0:00–12:08) »spoštovanim svojcem nepokopanih mučencev, spoštovanemu predsedniku, spoštovanemu gospodu nadškofu, duhovnikom, bratom in sestram«:
»Moramo pa na tem svetem kraju groze tistim, ki po ulicah in trgih Ljubljane spet javno grozijo s smrtjo, zelo jasno povedati: Ne bomo vam dovolili, da Slovence ponovno pahnete v bratomorno divjaštvo. Preveč gorja je to slepo sovraštvo že povzročilo. In storili bomo vse, kar je treba, da vam to ne bo uspelo.«
220.000 trupel
Janša je včeraj z drugimi besedami povedal točno to kot Nova24TV.si, ki je istega dne pod naslovom Zaenkrat samo smeti, a želijo si trupel! objavila naslednjo interpretacijo petkovega protestnega kolesarjenja:
»Protest se je končal, ne da bi protestniki sploh vedeli, kaj razen smrti podpornikov SDS želijo doseči. Po zadnjih volitvah je takih v Sloveniji več kot 222.000. Protestniki, ki se tako zavzemajo za okolje, želijo smrt, želijo pobiti najmanj 11% vseh slovenskih državljanov. Zaenkrat smo lahko srečni, da za seboj puščajo samo papir. Kajti ko bodo začeli na ulicah puščati trupla, bo že prepozno.«
Ko bo kolesarje naslednjič kdo vprašal, proti čemu demonstrirajo, naj rečejo, da protestirajo proti mentaliteti desničarskega senzacionalističnega kretenizma.
Po vseh teh letih in desetletjih, ko ni znal drugega kot razdvajati narod z ideološkimi in zgodovinskimi temami, ima Janša danes ksiht, da govoriči o spravi — a pod pogojem, da mu bo uspelo preprečiti naslednjo bratomorno vojno, katere zametke vidi v nekem fucking kolesarjenju?!
Smrt -izmu
Janševo in posledično pandemično desničarsko čvekanje o grožnjah s smrtjo, ki da izhajajo iz slogana »smrt -izmu«, izpeljanemu iz njegovega priimka, je bilo doslej samo prebrisan stratagem za diskreditacijo političnih nasprotnikov. Toda to, kar je morda bila tudi samo posledica komunikacijske disfunkcionalnosti pregovorno nepismenih desničarjev, ki ne priznavajo in ne prepoznavajo metafor, je Princ Teme zdaj nadgradil v aktualno zgodbo, povezano s slovensko zgodovinsko in politično travmo.
Res moraš biti kreten, da transparente s sloganom »smrt janšizmu« razumeš kot zlovešče znamenje naslednje bratomorne vojne in si pri tem predstavljaš 220.000 trupel »na ulicah in trgih Ljubljane«.
Nova topografija Slovenije
Mimogrede: Janša na nek način tudi dislocira Slovenijo in uvaja novo topografijo. Ljubljana mu gre evidentno na živce, ker je zanj leglo družbene in politične dekadence. V Ljubljani so »grožnje s smrtjo drugorazrednim ponovno postale del vsakdana, neke izkrivljene, izprijene nova normalnosti«, kot pravi v govoru. Glavnemu mestu jemlje simboličnost, ki mu pripada. Slovenski space is the place sta Macesnova Gorica in Sv. Višarje, kjer smo po novem in njegovem na nekakšnem religioznem trekingu že kdo ve kdaj domnevno sanjali o samostojni Sloveniji. V svoji pop poeziji reducira Ljubljano na jaso za Gradom, kjer so domnevno pokopani pobiti domobranci. Edina ljubljanska atrakcija poleg Tromostovja!
Še več, Janša je kot večni vozač sam utelešenje in simbol neurbanosti, žal tudi razseljenosti. Ko bi vsaj bil kmečkih korenin …
Res moraš biti kreten, da transparente s sloganom »smrt janšizmu« razumeš kot zlovešče znamenje naslednje bratomorne vojne in si pri tem predstavljaš 220.000 trupel »na ulicah in trgih Ljubljane«.
Ksiht
Primerjava je višek nesramnosti. Janša je z njo na komemoraciji sebe in vlado in vesoljno slovensko desničarstvo postavil v vlogo domobrancev kot brezpravnih vojnih ujetnikov (in poražencev zgodovine), ustreljenih brez sojenja in odvrženih v neoznačene grobove.
Janša ima ksiht, da kot vrhovni šef izvršne oblasti v 3. osebi množine govoriči o samem sebi in njemu podobnih in svojih podpornikih kot o »drugorazrednih« in svojim kao rabljem — »prvorazrednim«, ki bi jih lahko dal pretepsti kot pse, pa jih ne, ker je milosten in demokratičen — delí moralne lekcije?!
Po vseh teh letih in letih, da ne rečem desetletjih, ko ni znal drugega kot razdvajati narod z ideološkimi in zgodovinskimi temami, ima Janša danes ksiht, da govoriči o spravi, ki da bo nekega dne morda vendarle napočila — a pod pogojem, da mu bo uspelo preprečiti naslednjo bratomorno vojno, katere zametke vidi v nekem fucking kolesarjenju?! Ta zmešani manihejec nam bo pridigal o spravi, čeprav v isti sapi in »na svetem kraju groze« naklada o »bratomornem divjaštvu« na biciklih?! A je normalen?!