»Mnogi ljudje pravijo, da jim je zima všeč, ampak v resnici jim je všeč to, da so pred njo na varnem. Nobenih težav nimajo glede tega, kaj bodo jedli čez zimo. Imajo kamine in topla oblačila. Zima jim ne more nič prizadeti in jim zatorej krepi občutek zmožnosti in varnosti.«

Tako piše Richard Adams v mladinskem romanu Vodovnikova vesina (Watership Down, 1972), znameniti kunčji epopeji in eni mojih najljubših knjig, ki me spremlja že več kot tri desetletja. Tako začenja svoj opis najhladnejšega letnega časa, kot ga doživljajo njegovi junaki — kunci. In ti stavki mi padejo na pamet praktično vsako leto, ko zapade sneg. Če zapade.