Ta teden smo izvedeli, da je Ustavno sodišče RS zavrglo zahtevo SDS in NSi za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine. Ustavni sodniki so s petimi glasovi proti trem odločili, da Ustavno sodišče nima pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države. 

Kmalu za tem, ko smo kot država priznali Palestino, je predsednica Nataša Pirc Musar v enem od intervjujev izpostavila misel, ki nam mora dati misliti: “Potrebujemo voditelje, ki bodo videli dlje od svojih interesov.” To preprosto, a vsebinsko izjemno pomembno sporočilo zajema bistvo sodobnega vodenja v vse bolj kompleksnem svetu, kjer osebni in parcialni interesi skoraj praviloma prevladajo nad širšimi cilji skupnega dobrega. Toda kaj to resnično pomeni? Kaj pomeni biti voditelj, ki vidi “dlje od svojih interesov”?

Za politične točke

Soočamo se z globalno krizo vodenja, ko številni politiki in voditelji — tako doma kot po svetu — delujejo v skladu s kratkoročnimi cilji. Bodisi za politične točke, za priljubljenost, za finančne koristi, za ohranitev oblasti, za naslednji mandat. Zdi se, da so osebni interesi postali glavno vodilo, zaradi česar mnoge odločitve ne služijo več ljudem, temveč predvsem ohranjanju moči posameznikov in njihovih ožjih skupin.

Prelomne točke kot podnebna kriza, tehnološki napredek in globalne ekonomske spremembe zahtevajo več kot samo reakcije na trenutno dogajanje. Zahtevajo dolgoročne vizije, sposobnost razmišljanja izven osebnih in strankarskih okvirov in predvsem odgovornost do prihodnjih generacij.

Zato je predsedničina misel tako pomenljiva. Gre za poziv k premiku v načinu razmišljanja in delovanja.

Širša slika

Voditeljstvo niso samo privilegiji. Voditeljstvo je predvsem odgovornost. Ogromna odgovornost. Videti dlje od lastnih interesov pomeni razumeti, da je vodenje hudičevo težka služba. Je služenje skupnosti, ljudem, narodu in človeštvu. Voditelj mora biti sposoben videti in razumeti širšo sliko in se odločati na podlagi tega, kar bo dolgoročno koristilo večini, ne samo manjšini ali skupini. Vodenje je tudi pripravljenost na soočenje z nepopularnimi odločitvami, čeprav to lahko kratkoročno škodi voditeljevi priljubljenosti.

Takšni voditelji niso vedno najglasnejši. Niso vedno tisti, ki si prizadevajo za osebno pozornost. To so posamezniki, ki so pripravljeni delati tudi v ozadju, se učiti iz napak in poslušati. Voditelj, ki vidi dlje, ne išče hitrih rešitev. Tak voditelj gradi temelje, na katerih bodo generacije lahko rasle in uspevale.

Srhljiva resničnost

Če pogledamo današnji svet, lahko hitro opazimo voditelje, ki delujejo v nasprotju s to modro mislijo. V mnogih državah, kjer je vodenje postalo način za krepitev osebne moči, prevladujejo nacionalizem, populizem in egocentrične politike. Pa vendar še obstajajo tudi navdihujoči voditelji, ki so postavili skupno dobro pred osebne ambicije.

Misel o voditeljih ni bila edina, ki si jo velja zapomniti iz omenjenega intervjuja. V pogovoru je še rekla: “Človeštvo žalostno izumira pred našimi očmi.” To je srhljiva resničnost, s katero se moramo soočiti. Sprva ne na biološki ravni. Vendar ta misel opominja na izginjanje ključnih vrednot, ki opredeljujejo človečnost: občutek za sočloveka, skrb za prihodnje generacije in zavedanje, da je naš planet omejen vir, ki ga prekomerno izčrpavamo.

Pomanjkanje spoštovanja

Čeprav nas današnja tehnologija povezuje bolj kot kdajkoli, se zdi, da sočutje, razumevanje in solidarnost izginjajo iz našega vsakdanjika. Vedno bolj se zapiramo v lastne mehurčke, kjer prevladujejo osebni interesi in kratkoročne koristi. Zato izumirajo vrednote, ki so bile prej temelj močnih in povezanih skupnosti: skrb za šibkejše, medsebojna podpora in odgovornost do drugih. Ta izginjajoča človečnost je morda najbolj vidna prav v globalni politiki, kjer pogosto vladajo sebični interesi in politična kratkovidnost.

Človeštvo zagotovo ne bo izumrlo zaradi pomanjkanja inovacij, ampak mu to grozi zaradi pomanjkanja spoštovanja drug do drugega, do narave in virov, ki nam omogočajo življenje.

Temeljne človekove vrednote

Predsedničnina misel poziva k razmisleku, ali smo pripravljeni sprejeti počasno izginjanje naših vrednot in našega obstoja samega? Kako je mogoče, da še kar nadaljujemo s slepim sledenjem osebnim interesom in ignoriranjem širših posledic svojih dejanj? Zakaj nismo pripravljeni kaj spremeniti in delovati za skupno dobro? Videti dlje od lastnega praga?

Ne potrebujemo voditeljev, osredotočenih na lastno promocijo in zaščito svojih interesov. Potrebujemo vizionarje in graditelje, ki bodo delovali z mislijo na dolgoročno dobrobit skupnosti in planeta. Potrebujemo voditelje, ki bodo sposobni preseči svoj ego in svojo zaverovanost zase in ki se bodo zavedali, da je njihova vloga začasna, njihove odločitve pa puščajo trajne posledice.

Prihodnost kliče po voditeljstvu, ki je postavljeno na temeljne človekove vrednote, na odgovornost in globoko razumevanje, da so najpomembnejše odločitve pogosto tiste, ki sežejo dlje od osebnih interesov. 

Videti onstran sebe in graditi svet, ki bo pravičen, stabilen in uspešen za vse, ne le za peščico. To je resnična umetnost vodenja.