Za nas, ki imamo radi šport, prihajajo zahtevni časi. September bo naporen. Potreben bo resen premislek in neizmerna organizacijska spretnost, kako v 24 ur primerno, zmerno in pravično vključiti delo, počitek in šport. Za prvi dve življenjski potrebi bo treba rezervirati nekaj za zdravje in materialno preživetje potrebnega časa, pa še družino in prijatelje bo treba dati v isti paket. Pri športu se bo pa zataknilo.

Do konca septembra bomo trpeli, si grizli nohte, se potili, jokali — od žalosti ali od sreče — in zelo malo spali. Bolj bomo usmerjeni v medije, lovili bomo in iskali informacije, čepeli pred ekrani ob čudnih urah, neprespani hodili naokrog kot zombiji. Ponosni, zaskrbljeni, poklapani, razočarani. Čustva bodo napeta. Priporočene so domače zaloge vsaj naravnih blažilcev simptomov nervoze, stresa, vznemirjenja.

Pa to še ni vse. Doma bo treba zagotoviti primerne zaloge pijače, slanih prigrizkov, sladkih pregreh za pomiritev, kave in sorodnih poživil.

Paradni športi

Začelo se je svetovno prvenstvo v košarki, kjer Slovenija uvodni del igra na Japonskem, v skupini F z Venezuelo, Gruzijo in Zelenortskimi otoki. Včeraj se je začel tudi zadnji od velikih treh kolesarskih maratonov, španska Vuelta, tudi s Primožem Rogličem, že trikratnim zmagovalcem te veletekme. Celotna Slovenija pričakuje, da se bo z naslovom najboljšega okitil še četrtič, s čimer bi izenačil rekord španca Roberta Herasa.

In potem so tu še naši fantastični odbojkarji, ki se prav danes odpravljajo v bolgarsko Varno, kjer bodo na evropskem prvenstvu branili srebrno kolajno. Prva tekma bo v sredo, 30. avgusta, proti Ukrajini. 

To so paradni športi Slovenije ta hip, kjer si obetamo najvišje rezultate. Ob zadostni športni sreči, dnevni formi, sodniški poštenosti. Brez poškodb, padcev, odrgnin, zvinov in še česa.

Ko gre za šport

Slovenci sicer ne veljamo za zelo strasten in čustven narod, kot recimo Italijani ali naši nekdanji bratje v bivši državi. V vsakdanjem življenju smo zadržani, tihi, redkobesedni, nesamozavestni. Če se kdaj udeležujete mednarodnega srečanja, kjer je na koncu priložnost za vprašanja publike, je možnost, da bo kaj vprašal Slovenec, enaka temu, da prav v vas v dvorani udari strela.

A ko gre za šport, smo vštric z najbolj vnetimi in zagretimi. Naši navijači potujejo sami in kolektivno kamorkoli je pač treba, opremljeni z vsem potrebnim: transparenti, glasbo in natreniranimi glasilkami, zastavami, kapami, šali, živimi ali plišastimi maskotami … Nekateri za to vzamejo dopust, investirajo v letalske karte in hotelske namestitve. Pridejo, da bi svojo energijo in strast prenesli na igralce in s tem vplivali na potek tekme.

Srčnost

Športna srčnost je moč, ki lahko dvigne ekipo, ko se znajde v težavah, ali pa poskrbi za nepozabno vzdušje, tudi če rezultat ni najbolj navdušujoč. Čustva ob zmagah in porazih so nepozabni del športnega doživljanja. Oboji, navijači in športniki doživljamo najbolj intenzivna čustva prav takrat. Ko se tekma odloči. 

Slovenci smo zahtevni navijači. Pričakujemo zmage. Močno verjamemo v naše tekmovalce in tekmovalke. Zato so porazi toliko bolj boleči in razočaranje toliko večje.

V teh treh velikih septembrskih tekmovanjih ne pričakujemo, da bodo naši igrali obrobno vlogo. Košarkarji bi nas končno morali razveseliti z medaljo na tekmovanju svetovne ravni, odbojkarji bi morali pozlatiti evropsko srebro, Roglič pa naj zmaga četrtič. To so naša pričakovanja. Nič manj. Mi jim damo srce, dušo, čas, energijo … — v zameno pa pričakujemo zmage, medalje, uspehe.

Njihove in naše zmage

Njihova zmaga je potem tudi naša. Vsaka je pomembna za našo pokončnost in samozavest. Ne samo na nacionalni ravni, tudi čisto osebno. Za najbolj zagrete navijače so zmage adrenalin, ekstaza, skorajda orgazmična naslada.

V času, ko je Slovenijo na vseh ravneh — celo vedno skregano politiko — povezala naravna katastrofa, od katere se bomo pobirali naslednje desetletje, je šport pribežališče za sproščeno veselje brez zadržkov. Čas za pozabo nacionalne nesreče in odklop od lopat, bagrov, še vedno neurejenih cest, začasnih mostov, hiš brez pitne vode, strahu pred novim dežjem.

Dovolj je bilo porazov, žalosti, obupa, joka, jeze. Zdaj naj bo čas za drugačne nepozabne trenutke, drugačno srčnost. Čas za nove zmage. 

Športu čast!