Politična matematika je neusmiljena. Vsaj takrat, ko volimo. Če vlada dela dobro, ohrani podporo. Če dela izjemno, jo poveča. Toda slovenska politična slika danes jasno kaže, da se ni zgodilo ne eno ne drugo. Štiri leta po zadnjih parlamentarnih volitvah se delež podpore vladajočim strankam ni utrdil, temveč se je razpršil.
Še bolj zgovoren pa je drug podatek: delež neopredeljenih volivcev je bil v raziskavah političnega barometra v zadnjem letu pogosto nad petino. Res je, da ta številka pred volitvami praviloma pade. A dejstvo ostaja, da je petina državljanov danes brez trdnega političnega doma.
In to niso apatiki. To niso nujno protestniki. To so razočarani.
Dovolj je vprašanj za 30 sekund!
Razočarani so nad politiko, ki več govori kot posluša. Razočarani so nad enostranskimi odločitvami brez dialoga. Razočarani so nad nenehnimi ideološkimi spopadi, medtem ko dobro pripravljenih reform ni. In prav ti volivci bodo odločili prihodnje volitve.
Zato letošnja kampanja ne bi smela biti tekmovanje v retoričnih spretnostih, temveč test politične zrelosti in sposobnosti prevzemanja odgovornosti. Test jasnosti. Če želimo politično kulturo dvigniti, moramo nehati postavljati udobna vprašanja.
Zato bi vam rada, spoštovani predsedniki strank — preden vas bomo znova gledali v soočenjih —, zastavila vsaj eno vprašanje. Ne takšnega za trideset sekund, ki ga že imate pripravljenega. Ampak takšnega, ki zahteva jasen odgovor. Ki razkriva, ali ste pripravljeni na vodenje države— ne samo kampanjo.
Vprašanja
• Spoštovani dr. Robert Golob,
kdaj ste zadnjič res poslušali — ne da bi že vnaprej vedeli, da imate prav? Zakaj je gospodarsko razpoloženje pri nas vse slabše? Zakaj investitorji opozarjajo na nepredvidljivo okolje, vi pa trdite, da je vse stabilno? In ali ločite osebne zamere od državnih odločitev? Ste prepričani, da ste to ločnico ohranili?
• Spoštovani gospod Anže Logar,
kdaj boste volivcem jasno povedali, s kom nameravate v koalicijo, če vam uspe preboj v parlament (ali celo zmaga, o kateri govorite)? Imate pogum, da govorite o zmagi, ne zmorete pa povedati, s kom boste zmagovalno vladali. Vaše zadržanosti zato ne vidim več kot taktike. To je izmikanje. Volivci želimo vedeti, ali je vaš projekt res alternativa ali samo mehkejša pot nazaj k isti politični osi. Nejasnost vam morda prinaša manevrski prostor, a vam hkrati odžira zaupanje.
• Spoštovani gospod Vladimir Prebilič,
kdaj boste iz diplomatske in profesorske drže stopili v politično držo? Kot intelektualca vas spoštujem, toda vladna politika ni kolokvij iz teorije mednarodnih odnosov. Politika je odločanje. Tudi takrat, ko ni všečno. Če želite v parlament, dovolite vaši energiji, da se razigra. Dajte prostor odločnosti. Odločno povejte, kaj boste naredili drugače? Čému boste rekli ne? Stopite stran od drže predsedniškega kandidata. Danes kandidirate za neko drugo pozicijo.
• Spoštovani gospod Janez Janša,
ali ste sposobni voditi vlado brez ustvarjanja nenehnega konflikta, izključevanja in kulturnega boja? Vaši zvesti volivci vas cenijo zaradi vojaške odločnosti. Vendar je Slovenija utrujena od notranjih vojn. Ste pripravljeni priznati, da je polarizacija politično orodje, ki državi jemlje zaupanje, stabilnost in mednarodni ugled? Ali pa še vedno verjamete, da je razdeljena Slovenija lažje vodljiva?
• Spoštovani gospod Jernej Vrtovec,
boste ostali v vlogi korektnega satelita ali boste kdaj zares tvegali samostojno politično identiteto? V NSi pogosto govorite o vrednotah in odgovornosti. A v ključnih trenutkih se zdi, da raje kalkulirate kot pa odločate. Kako boste očistili madeže, ki so se pokazali na vaši podobi? Ste pripravljeni javno povedati, pod kakšnimi pogoji ne bi šli v koalicijo z SDS?
• Spoštovana gospa Asta Vrečko in gospod Luka Mesec,
kdaj boste prevzeli odgovornost za ekonomske eksperimente, ki so bili sprejeti brez širšega dialoga in brez realnih izračunov? Idealizem je legitimen, vendar država ni laboratorij. Povišanje minimalne plače, interventni ukrepi, enostranske odločitve … Ste pripravljeni priznati, da so nekatere poteze povzročile močne negativne učinke? Socialna pravičnost brez ekonomske vzdržnosti je samo prazna obljuba.
• Spoštovani gospod Matjaž Han,
ali boste Socialni demokrati še naprej stranka brez jasne identitete? Med Levico in liberalnim centrom delujete kot politični amortizer. Kje je vaša vizija? Kaj je danes socialna demokracija v Sloveniji — razen nostalgije po preteklosti? Predolgo že čakamo odgovor. Volivci si želimo jasnih sporočil in zavez.
• Spoštovani gospod Miha Kordiš,
je vaš cilj vladati ali samo protestirati? Revolucionarna retorika je glasna, toda upravljanje države zahteva kompromise. Ste pripravljeni priznati, da brez kapitala ni socialne države? Ali res verjamete, da je z retoriko o razlastitvi vse mogoče?
• Spoštovani gospod Zoran Stevanović,
ali še vedno gradite politiko na pandemijskem nezaupanju ali imate danes širši program za državo? Protest je legitimna oblika demokracije. Toda država potrebuje rešitve za zdravstvo, gospodarstvo, demografijo. Kje so vaši konkretni, izvedljivi predlogi?
Skratka, spoštovani vsi!
Predvolilna soočenja in volitve niso prostor za meglo. Neopredeljeni volivci niso statistična napaka, temveč politični signal, da sistem ne proizvaja zaupanja. Da ponudba ne ustreza povpraševanju. Če boste kandidati tudi letos igrali na varno karto — brez jasnih programskih in koalicijskih obrisov, brez priznanja napak, brez konkretnih zavez —, se lahko zgodi, da bo petina razočaranih postala tretjina.
In takrat ne bo vprašanje, kdo je zmagal. Aktualno vprašanje bo, ali demokracija sploh še mobilizira. Volitve niso tekmovanje v všečnosti. So preizkus integritete. Ne zanima me več, kdo je komu kaj rekel na omrežjih. Zanima me, s kakšnim programom, kako in s kom boste vladali, kje boste popustili, kaj boste priznali kot svojo napako.
Veste — spoštovani vsi —, pogum se ne meri z glasnostjo temveč z jasnostjo. Slovenski volivci si zaslužimo odgovore.