Včeraj se je uradno začela referendumska kampanja. Če kdo ni pogruntal že prej, mu je iz včerajšnjih Hoivikovih izlaganj lahko zdaj končno jasno, za kaj bo šlo (do) 11. maja:
“V SDS smo pripravljeni na boj, morda celo na mesarsko klanje, kot bi rekel dr. Prešeren. Vendar vemo, da je pravica na naši strani. Da bomo z odhodom na referendum ohranili pravico do dostojnosti, do spoštovanja, predvsem pa do demokracije. Kajti ta dan je dan demokracije. In seveda, kot pravi Asta Vrečko, tudi mi pozivamo ljudi, naj počastijo kulturo z obiskom kinematografov, gledališča, s prebrano knjigo. Vendar naj prej odidejo na referendum. Vemo pa, da imamo več sto tisočev ljudi, predvsem upokojencev, ki si ne morejo privoščíti niti kina, niti gledališča, kaj šele obisk kakšne druge kulturne ustanove. Odšli pa bodo na referendum, kajti ta je za njih brezplačen.”
Aja, to je džabe? A teh 6,6 milijona evrov pa enkrat za spremembo niso prišlo iz denarnic penzionistov ali kaj?
Solzavo in sentimentalistično
Referendum se je že ali se še bo sprevrgel v solzavo in sentimentalistično objokovanje domnevnih — in domnevno krivičnih — socialnih razlik. Med tistimi, ki si lahko privoščijo obiskovanje kulturnih prireditev, in tistimi, ki si ga ne morejo. Kot da je to predmet glasovanja! Kot da tiste, ki si ga ne morejo privoščiti, kultura in umetnost sploh zanimata.
In kot da kultura in umetnost sploh zanimata SDS! Ne, njih zanima samo to, da deklasirajo to vlado in da se drugo leto zavihtijo nazaj na oblast. Pa čeprav za ceno kulturnega in socialnega boja, skeganega z zdravo pametjo, in z degradacijo družbenega ugleda umetnikov, ki jih ne marajo. (To je obojestransko.)
Izhodišče referendumske kampanje SDS je socialna pornografija, ki spodbuja pravičniško drkanje na status pomilovanja vrednih, od države, svojcev in prijateljev pozabljenih revežev s socialnega dna, ki jim kvečjemu kakšna dobrodelna organizacija dostavlja hrano pred iztekom roka trajanja — oni sami pa si v resnici ne želijo nič drugega, kot da bi enkrat v življenju šli v Dramo ali Opero in v Moderno galerijo.
Trivialni Zeitgeist in desnica
Kampanja ni samo posledica postopne, toda nezadržne radikalizacije slovenske desnice — in sorodnih zgledov v svetu, ki jo vlečejo —, ampak je tudi posledica medijske in družbene tabloidizacije. Nikar ne krivite za to samo propagandistične hobotnice SDS. Desnica samo izkorišča trivialni Zeitgeist.
Za namišljeno socialno pravičnost in zaskrbljenost nad naraščajočimi razlikami med sloji, o katerih zdaj kokodaka SDS, folk že dolgo senzibilizirajo senzacionalistične televizijske oddaje in larmoajantni tiskani in online mediji. Ti so pod krinko raziskovalnega, kritičnega, angažiranega novinarstva prodajali nepredstavljivo ganljive zgodbe o nesrečnikih — ki pa so jih znali z vztrajnostjo in pretiravanjem posplošiti v podobo absolutistične slovenske bede.
Škandaloznost, tabloidnost, senzacionalizem, poenostavljanje, manipuliranje … — vse to se je zdaj izrodilo v janšistično referendumsko kampanjo. To je iz istega vica. S tem so nas futrali mediji, zdaj pa nas futra SDS. In saj ni čudno, da vlada na to nima drugega odgovora, kot da državljane poziva k bojkotu referenduma.
Zakaj pa imamo kvorum?
Vseeno pa mislim, da pozivanje k bojkotu referenduma ni slaba ideja. Morda se bo to vladi maščevalo, ker utegne priti do backlasha. A dejstvo je, da je ignoriranje argumentacije predlagateljev in njihove metodologije edini način za delegitimizacijo tega referenduma in celega sklopa idej o sociali in kulturi, na katerih bazira.
Pravno gledano je referendum legitimen, ker so bili vsi postopki, ki so do njega pripeljali, speljani po reglcih. Ni pa legitimen, ker je argumentativno zlagan, zlonameren in ponarejen. To ni praznik neposredne demokracije. Tokrat že ne. Tokrat je to floskula. Nehajte si delati utvare o blagodejnosti demokracije nasploh. Obstaja namreč tudi demokracija, kot si jo predstavlja SDS.
Skratka: če že obstaja varovalka, ki se ji reče referendumski kvorum, potem ne vidim razloga, da ga vlada ne bi izkoristila za to, da državljane destimulira za udeležbo na zakonodajnem referendumu do te mere, da ne bi obveljal, tudi če bi večina slučajno glasovala proti zakonu.
Več o tem sicer v nedeljo v Večeru in v ponedeljek na Fokuspokusu.