Ali obstaja kaj takega kot »plemeniti škandal«? Zveni oksimoronično. A če ne, si moramo izraz izmisliti. Vsaj za potrebe tega besedila.
Dvajsetega februarja 1816 je bila v rimskem gledališču Argentina premiera opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija. Krstna uprizoritev dela, ki je danes nesporna klasika z elementi pop hita, je bila fiasko. Razlog ni bila sama muzika — ki je publiko hitro pridobila na svojo stran —, ampak razgrajanje pristašev skladatelja Giovanija Paisiella. Ta je isti libreto, ki ga je po Beaumarchaisovi komediji napisal Cesare Sterbini, uglasbil že leta 1782, torej 34 let prej.
Danes je Paisiello neprimerno manj znano ime od Rossinija, a takrat je bilo drugače. Fani starejšega Rossinijevega sodobnika so zgodbo o brivcu iz Sevilje v novi operni podobi sprejeli z brutalnim neodobravanjem. Napovedali so izgrede in obetal se je škandal.