Človek bi pomislil, da je umetna inteligenca tista, ki evropskemu poslancu SDS Milanu Zveru v objavah na družbenem omrežju spremeni v danem kontekstu že tako ali tako nesmiselno besedo “antisemitizem” v še bolj nesmiselno besedo “satanizem”. Ali pa ima tako naštimano samodejno popravljanje v urejevalniku besedila?

Od odbojke do dijaške debate

To se je zgodilo že drugič. Pred nekaj meseci je Zver za “satanizem” razglasil potezo slovenskih odbojkaric, ki se po reprezentančni tekmi z Izraelom — na kateri so hvala bogu vsaj zmagale — niso hotele rokovati z nasprotnicami. Ta teden pa je svojo priljubljeno besedo uporabil ponovno: “satanizem” da ni prisoten le v odbojki, temveč tudi v šolah.

Gre pa za to, da so dijaki mariborske Druge gimnazije na 13. debatnem tekmovanju Winter Holidays Open v Zagrebu iz protesta odstopili, ker niso hoteli zagovarjati stališč Izraela v izraelsko-palestinskem konfliktu. (Kompeticija je namreč v tem, da morajo tekmovalci — ki jih ocenjujejo za prepričljivost — zagovarjati katerakoli in kakršnakoli stališča. Ne nujno tistih, s katerimi se strinjajo. Ali celo ne nujno tistih, ki jih je sploh smiselno zagovarjati.)

Zaradi tega so naši desničarji zagnali celega hudiča (“Satana”). Še dobro, da ne vedo, da se je ta šola od leta 1971 do 1990 imenovala Gimnazija Miloša Zidanška, po partizanu in narodnem heroju. Ker če bi vedeli, bi se jim odločitev dijakov zdela še bolj logična in nevzdržna.

Rekord v zgroženosti je s primerjavo s čaščenjem Antikrista postavil Zver. Celo uradno trobilo SDS je zadevo označilo “samo” kot “zaslepljenost učiteljskega kadra”, ki da dijake uči “antisemitizma”.

Izzivi

Velik del problema je v tem, da je organizatorjem debaterskega tekmovanja prišlo na misel, naj udeleženci zagovarjajo politiko izraelske vlade. To je namreč nekaj, kar je težko, če ne nemogoče prepričljivo zagovarjati. Še posebej brez natančnih, preverljivih predispozicij, ali je politika izraelske vlade genocidna ali ne. To je namreč stvar prepričanja in empatije z eno ali drugo vpleteno stranjo.

To je bil hud argumentacijski izziv, ki bi se v vsakem primeru slabo končal. Teze, da Izrael dela s Palestinci prav, v mednarodni politiki in zgodovini podkovani ali “preveč” sočutni tekmovalci morda ne bi znali “dovolj dobro” zagovarjati, kar bi jim prineslo slabo uvrstitev. Če bi jo zagovarjali zelo prepričljivo ali bog ne daj celo zmagali — da je genocid upravičen, da to sploh ni genocid, da cilj opravičuje sredstva itd. —, pa bi se nanje prav tako vsuli očitki.

Tega se ne grejo

Skratka: mariborskim dijakom je organizatorjev žreb podtaknil temo, ki je na takem tekmovanju ne bi smelo biti. Naloga je izpadla približno tako, kot da bi morali argumentirati holokavst z nacističnega stališča. (Mladi desničarski piflarji bi si na takem tekmovanju zagotovo zaželeli takega vprašanja. Ker to bi pa res bil vrhunski izziv.)

Zato je ekipa Druge gimnazije ravnala edino pravilno. Vest je vest in principi so principi. Z odstopom so dali vedeti, da se tega ne grejo. Da jim ni mar za uspeh na tekmovanju, ki v imenu prepričljivosti ignorira moralno razliko med zagovarjanjem dobrega in slabega. In pervertira latinsko, domnevno Horacovo modrost “sapere aude” (“upaj si vedeti/misliti”), ki si jo je to tekmovanje izbralo za motto (tako kot jaz leta 1992 za Razglede). Ker kaj naj na to danes porečemo? O čemerkoli že teče beseda, “audiatur et altera pars”. Vedno. Ker “fiat iustitia, et pereat mundus”.

“Konec”

Tako kot Zverova eskapada s “satanizmom” se je tudi poskus discipliniranja dijakov — v obeh primerih mariborskih — zgodil že drugič. Prvič je to bilo leta 2021, ko so na Trgu svobode v simboličnem zavetju spomenika NOB protestirali proti protikoronskim ukrepom in zahtevali vrnitev izpred ekranov v šolske klopi. Nekaj dijakom, ki so nosili transparente, je tedanja oblast — ki ji pripada tudi Zver — vročila pozive na sodišče, vendar domnevnim storilcem po zaslugi naslednje oblasti ni bilo sojeno.

To ni zanemarljivo. Še posebej ne v luči Zverove zaključne pripombe v zvezi s “satanizmom” dijakov, ki se niso hoteli vživeti v izraelsko genocidalnost. Svojo butasto pripombo je namreč končal z grožnjo: “Temu bomo napravili konec!”

Če bo Milan Zver slučajno spet postal minister za kaj takega v morebitni četrti Janševi vladi — kot je že bil (za tedanje šolstvo in šport) v njegovi prvi —, se spomnite na njegovo zaobljubo, da bo “tega” konec. Karkoli že to bo in kakršnekoli že bodo sankcije. Nesramno mularijo je treba za ušesa. Izključiti iz šole, če bodo svojeglavi. Odpustiti učitelje, če jih bodo učili krive vere. Kaznovati liberalne starše. Itd.

SDS obljublja svobodo in pravičnost, napoveduje pa represalije. Da se ne bojo potem čudili, če bo prihajalo do novih protestov. In če bomo tudi mi hoteli čemu “napraviti konec”.