Te dni smo spet imeli priložnost ugotavljati, kako neumni, zateženi, moralistični in prepotentni znajo biti (tudi) levičarji. Ali konkretno levičarke. Spolna pripadnost zoprnih je morda naključje. Zagotovo pa ni naključje, da se s temi družbenimi in podružbljenimi hibami odlikujejo prav v Gibanju Svoboda, drugi najbolj zmešani stranki pod svobodnim soncem.

Skratka: bivša ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh ter poslanka Državnega zbora in krška mestna svetnica Tamara Vonta — obe iz vrst omenjene stranke — sta se čutili dolžni priobčiti zgrožene misli v zvezi s kao neprimernim martinovanjem v Leskovcu pri Krškem.

Vino in vera? Na šoli? O, groza!

Kulturno društvo Leskovec je namreč v soboto, 16. novembra, načrtovalo prireditev pod blagovno znamko Martinovanje po starih in novih šegah. Zadeva bi morala biti — ne prvič — na tamkajšnji osnovni šoli, vino pa bi po planu (tudi letos) blagoslovil leskovški župnik.

Vino in vera? Na šoli? O, groza!

Čeprav učilna zidana prireditelju prostor samo posoja (ali daje v najem) — in to na dan, ko nedolžnih dušic ni tam —, so ozaveščene gospe pravoverno povezale kontekst alkohola in verskega obreda s prepovedjo enega in drugega v vzgojno-izobraževalnem procesu.

ESD se je nad prireditvijo samo zgražala na X-u — češ, “družba [in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje], imamo velik problem, bo treba ukrepati”. Pozneje je še dodala, da je ni sram, da je “proti alkoholu v šoli” in da “alkohol in blagoslavljanje le-tega nimata kaj iskati v vzgojno-izobraževalnih zavodih”.

Rečeno, storjeno

Tamara Vonta pa je na seji sveta Mestne občine Krško prejšnji teden zastavila vprašanje, kakšno stališče ima lokalna oblast do te prireditve — glede na to, da bi naj bila na osnovni šoli, in da je v Leskovcu nova dvorana —, in problematizirala “blagoslov vina oz. predvsem dejstvo, da se na odru pojavi alkohol”.

Rečeno, zaželeno, vprašano … — storjeno.

Po trditvah prireditelja so se že ta ponedeljek na leskovški šoli napovedale inšpekcije. (Kako znajo biti hitri! Ker to je pa res bilo urgentno!) In tako se je Kulturno društvo Leskovec pri Krškem nazadnje odločilo, da prireditev odpove. Nova dvorana je namreč po njihovi oceni premajhna in bi več kot dvesto predvidenih obiskovalcev viška pred vhodom odsloviti.

Očitno pomembni denunciantki

Bivša ministrica in poslanka delujeta kot precej nepomembni osebi, vendar je vtis napačen. ESD in Vonta sta očitno pomembni. Če se namreč neko lokalno kulturno društvo userje pred tvojimi grožnjami ali vsaj nevšečnostmi, ki bi mu jih lahko povzročil —, potem že moraš biti tata-mata. Naj elaboriram.

Odpoved prireditve je bila strateško premišljena poteza. Kulturno društvo je presodilo, da jim bo predaja pod pritiskom politike — seveda s predvidljivim in neizogibnim backlashem javnosti proti tema dvema denunciantkama — promocijsko bolj koristila kot pa martinovanje sámo.

Tako sta ESD in Vonta potrdili svoj status pomembnih oblastnic, s katerima ni dobro češenj zobati. Vsaj za nekaj dni sta postali osrednji ljudski personifikaciji oblasti, ki se po njunem hvalevredno, po mnenju vseh drugih — torej normalnih — pa wokistično prismojeno trudita za mentalno dobrobit naše mladine.

Desničarsko pljuvanje

Drugi del te nesrečne vinorodne zgodbe pa je desničarsko pljuvanje po obeh napačnih očitarkah. Trdim, da sta si žrtvi v bistvu sami za to krivi.

Za začetek je kronano teslo tviteraške desnice Vonto označilo za “zanemarjeno žensko” — ker pač ni idealnih mer, kot to on od ženske hinavsko pričakuje —, v nadaljevanju pa je kronani trač operater njegovo opazko promoviral kot “dober opis”.

Za še več suspenza pa se je na to odzvala tudi ministrica za kulturo herself in pripomnila: “Izjave, v katerih se poizkuša ponižati in diskreditirati žensko na podlagi njenega videza, se imenujejo šovinizem. Tovrstna zaničevalna retorika s strani novinarjev pa se imenuje sramota.”

Seveda je to sramota in seveda je to šovinizem. Ampak družbeni problem ni mnenje teh dveh kronanih. To so dezinhibirani tipi že od nekdaj počeli za šankom in že kar dolgo počnejo tudi na družbenih omrežjih.

Brez potrebe

Družbeni problem — ob katerega bi se ministrica za kulturo smela, če že ne morala obregniti — je v tem, da levičarji (ali levičarke) izkoriščajo svojo oblast ali bližino oblasti. In da ukrepajo v zvezi z zadevami, pri katerih normalen človek ne vidi nobene potrebe po ukrepanju. Ministrica bi dotičnima levičarkama lahko rekla, da pri tem martinovanju ni potrebno niti zgražanje in kaj šele ukrepanje.

Pa jima ni rekla, ker je z istega političnega krila. Ker pa je tudi istega spola, se ju je čutila dolžno zaščititi pred šovinizmom. Pa ne pred šovinizmom kakega Janše — ki je njen konkurent, kar bi še bilo razumljivo —, ampak pred šovinizmom iks-ipsilona in pred šleka-pac podporo njegovemu mnenju s strani trač operaterja.

Za otroke gre

To je bilo nepotrebno. S tem je modeloma dala vedeti, da sta pomembna, spotoma pa je pri nepoučenih vzbudila vtis, da je šankarsko šejmanje žensk, ki niso šlank, večji družbeni problem od uzurpacije oblasti. Ker točno to je Vonta naredila. S kenslanjem prireditve je konkretno dala vedeti, da za benigno in simpatično enološko folkloro — ob sodelovanju Cerkve — v šoli ni prostora. Niti v šoli kot fizičnem prostoru. Brez udeležbe otrok.

To me spominja na Aleša Primca. Tako kot njemu gre tudi Vonti za otroke.

Levičarji se naj ne čudijo, da so desničarji vedno bolj glasni, butasti in popadljivi. To ni samo njihov naravni talent. V veliki meri so za to zaslužni tudi levičarji, ki ne nehajo in ne nehajo težiti s svojo za lase privlečeno politično korektnostjo in kar naprej odvračajo pozornost od svojih namišljeno dobronamernih, strogih, politkomisarsko zastavljenih akcij. ESD in Vonta sta samo zadnji primer.