Prestop Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice k Socialnim demokratom se zdi vznemirljiv samo zato, ker je bil nenaden in nepričakovan in po meri pričakovanj, da se pred volitvami zgodi čim več dramatičnega. Pa vendar je bil logičen in v retrospektivi niti malo presenetljiv. MTV res bolj paše k SD kot pa k Levici.

Tašner Vatovčevo dezerterstvo ni bilo neizogibno, je pa vsekakor smiselno. Pripomoglo bo h konsolidaciji tako Socialnih demokratov kot same Levice. Za stranke levega pola je dobro, da se najprej vsaka zase profilirajo in poenotijo. Šele potem bodo lahko začele fantazirati o pravem, medsebojnem poenotenju.

Brez utemeljenega razloga

Razen užaljenosti Levica nima utemeljenega razloga, da bi gledala SD postrani, ker so jim speljali dolgoletnega člana in poslanca in vodjo poslanske skupine. Da je prestop oslabil Levico in zmanjšal njene možnosti, da marca pride v parlament, je res samo na prvi pogled. Stranka je zdaj bolj enoglasno ukrojena po meri najglasnejše članice Levičine nomenklature. To bo zvestim privržencem Levice všeč.

Šokirana sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je ob Tašnerjevem transferju skratka rekla, da je to izdajstvo, in zdaj že bivšega kolega označila za oportunista. Hja. To je bilo mogoče razumeti tako, kot da niti sama ne verjame, da se bo Levici uspelo uvrstiti v parlament, in da domneva, da je preračunljivec pač preskočil na ladjo, ki se ne potaplja. To ni ravno spodbudno sporočilo. Ne zanjo ne za stranko.

Dokler je bil njihov

MTV je vedno deloval kot miren, trezen, zmeren levičarski politik, ki se ne retorično ne ideološko ni nikoli iztrčaval čez žive meje spodobne mainstream parlamentarnosti. To ga je delalo za medije nezanimivega, vendar so njegovo umirjeno in konsistentno poslansko vedenje v Levici očitno znali ceniti. Dokler je bil njihov.

Zakaj je šel drugam, ve seveda samo on. Zato se zdaj nima smisla spraševati, ali se v okvirih gentrificiranega in vsaj retorično radikalnega, do skrajne desnice antagonističnega levičarstva Matej Tašner Vatovec ni več počutil doma — ali pa je res začel kalkulirati in se odločil, da bo šel na ziher.

Pravzaprav je vseeno, kakšni so bili njegovi motivi. Zdaj je pač tam, kjer so doma nekoliko drugačni, malo bolj mirni in verjetno bolj njemu podobni levičarji. Zanj samega in za Matjaža Hana in SD je to zagotovo dobro.

Kordiš

Pa za Levico? Kdo ve. Za Levico bo Tašner Vatovčev odhod dober samo v primeru, če se bodo znali vzeti skupaj in nevtralizirati to konkurenčno grožnjo, ki jim jo predstavlja Kordiš.

Kordiš zna zadeve zelo zakomplicirati. Mi socialisti so še zadnji preostanek izvirnega grassroots levičarstva — pravega levičarstva, da tako rečem —, iz katerega se je Levica (takrat Združena levica) skotila. Od njenega deklariranega demokratičnega socializma so ostale samo še fraze. Te sicer še ugajajo vzporedno starajoči se urbani publiki, ki pa bo v bližnji prihodnosti morda vsaj deloma politično maturirala.

Navidezna realterfikacija

A tudi Kordiš ima problem. Po eni strani je retorično prepričljivejši, ker še edini fura originalno, subverzivno rokenrol levičarstvo, v primerjavi s katerim sta Asta Vrečko v svojih kostimčkih in Luka Mesec v pulijih in z brki komercialen cigu-migu — pa še za marsikaj sta odgovorna. Povezovanje s stranko Vesna je navidezna realterfikacija Levice, ki pa ne bo obrodila sadov.

Res pa je tudi, da Kordiš v svoji simpatično luzerski politični karieri na svojo (in morda tudi našo) srečo še imel priložnosti dokazati, da je sposoben kaj konkretnega realizirati, ne samo všečno in freh govoriti. Za razliko od svojih treh bivših kolegov in kolegice, ki so se štiri leta kalili na ministrskih položajih in se temu primerno operacionalizirali in pomeščanili.

Alternativa se je/bo izpela

Problem Levice je generacijski problem. Lepo je v naši domovini biti mlad in pizditi čez oboroževanje in fašiste in te grde, grde kapitaliste. Zato se je Levica pridružila Šarčevi kao koaliciji kot zunanja, zgolj “projektna” partnerka. Da ne bi bili za kaj odgovorni. Štiri leta pozneje pa jim seveda ni več preostalo drugega, kot da vendarle vstopijo v Golobovo vlado.

V perspektivi se bo Levica kot mladostniško vihrava in provokativna alternativa izpela. Če se že ni. Nekega dne, ko bodo veliki — ali vsaj stari, starejši —, bodo vsi socialni demokrati. Z veliko ali z malo. Drugega jim ne bo preostalo. Matej Tašner Vatovec ni izdajalec. On je samo prvi, ki je to pogruntal in si drznil narediti ta korak.