Sinočnji županski finale lokalnih volitev in konec tako imenovanega supervolilnega leta nasploh — ki je bilo res super, kajneda? — je bil kot nekakšen sodniški podaljšek politične tekme, polne prekinitev, prekrškov, poškodb in penalov, v kateri je prepričljivo zmagala levica. Ali desnica prepričljivo izgubila. Kar vam je ljubše.

Osebno me je najbolj intrigiral razplet v Mariboru. V Arsenovičevo zmago sicer nisem dvomil, sem se pa vendarle za vsak slučaj — vsaj v drugem krogu — potrudil na rodno grudo, pardon: asfalt, in mu namenil svoj glas.

Priznati pa moram, da Kanglerjevih 40% niti ni tako malo, kot bi mu človek privoščil. No, glavno, da je izgubil — ampak ta rezultat je neglede na to bizarno soliden.

Arsenovič se je naredil

Arsenovič se je v štirih letih kar naredil. Če se bo piarovsko skuliral in če ne bo delal resnejših napak, bo lahko županoval še kak mandat ali celo dva (torej do 2030).

Maribor je namreč tako brezperspektivno mesto, da ga lahko že župan njegovega samopreskrbnega kalibra z nekaj truda in korektnosti — in ob zadostnem odobravanju meščanov — spravi do nekega vsaj približnega bivanjskega, kulturnega, urbanega, gospodarskega nadstandarda.

Razen tega sem prepričan, da v Mariboru v naslednjih letih ne more biti presenečenj tipa Kanglerjev comeback ali kot pred osmimi leti kdo ve komu in zakaj obetavni Fištravec. Ali ta letošnji upa polni Flis, ki mu noben Golob ni mogel pomagati. V Mariboru že ne.

Kangler je slika

Kangler je slika. Snobi z Levega brega smo take kot on od nekdaj gledali postrani, če že ne prezirljivo. Ampak na stara leta bi le rekel, da ni tako napačen. Po svoje mi je všeč ta njegov dupleški ali miklavški stil, kako zna spretno in prikupno nositi svojo s prefriganostjo kombinirano nespamet — in mu pri tem ni čisto nič nerodno.

Od srca sem se mu nasmejal, ko je ob presenetljivi podpori NSi Arsenoviču izustil, da ga to ne preseneča, saj da je Golob pogojeval podporo taistemu s tem, da Arso ne vzame SD v mestno koalicijo — kar je po njegovem napoved rekonstrukcije vlade oz. vladne koalicije.

Sicer pa je o Kanglerju vse povedal Aljoša Peršak v Večeru:

“V bistvu postaja en tak mariborski Janša: še vedno z dovolj podporniki, da lahko vsaj na lokalni ravni meša štrene pri vrhu, a obenem s tako globoko zamero javnosti, da sploh ni več pomembno, za kaj se zavzema. Večina je proti. Na poti v izolacijo ga resnično podpira le še SDS.”

Šok in škandal

Šok in škandal sinočnjega večera pa je bil, da Televizija Slovenija ni pripravila posebne oddaje v živo. Si predstavljate? Ni bilo povolilnega studia! Niso sproti spremljali prihajajočih rezultatov v drugem krogu lokalnih volitev! Ker kao nič hudega. Županski playoff je bil vendar v samo 47 občinah od 212. Poleg tega ni bilo več strašnega suspenza, ker vidnejši kandidati SDS — ali SDS ljubi kandidati — niso bili v igri.

No, finala lokalnih volitev niso podrobno spremljali zato, ker so na TVS 1 prenašali Miklavžev koncert. Prav sinoči so ga morali ali kaj. Kot da ga ne bi mogli prestaviti za nedeljo naprej ali nazaj ali na kak drug dan.

Mimogrede: kolikor sem gledal ta dobrodelni koncert, se mi je zdel precej neposrečen. Publika me je spominjala na britansko kraljevsko družino in plemstvo na koncertu Royal Variety Performance — prav 4. novembra pred 59 leti — v trenutku, ko jim je John Lennon pred komadom Twist and Shout (7:28–10:50) rekel, naj rožljajo z dragulji, medtem kot tisti spodaj na poceni sedežih ploskajo po ritmu.

Morda so rotarijanci zato zbrali samo nekaj več kot 60.000 evrov.

Nepričevalci

In kaj je bilo na TVS 2 in TVS 3 med 8. in 9. uro zvečer? Ah, nič takega. Na Dvojki svetovno prvenstvo v nogometu (Anglija: Senegal), na Trojki — na tako imenovanem parlamentarnem programu — pa najprej ženski veleslalom za svetovni pokal (Lake Louise), potem pa ponovitev Dnevnika in Športa z znakovnim jezikom.

Nakar že kaj drugega kot Možinovi Pričevalci. 

Mimogrede: na Pop TV so predvajali Sanjskega moškega, vendar so v desnem spodnjem kotu ekrana vsaj prikazovali rezultate volitev. (No, klientele reality trasha to res ne zanima.)

Na prve naslednje novice o izidih drugega kroga županskih volitev smo na TVS skratka morali čakati do 22:00. Potem smo izvedeli skoraj vse. Se je vsaj Bergant potrudil. 

Kako misli ta javna televizija komurkoli konkurirati, če se ji ne ljubi poskrbeti niti za sprotno spremljanje volilnih rezultatov? In kako ji pri vsem tem šimfanju, ki ga je v glavnem upravičeno deležna, ni nerodno, da indolentno prepusti gledalce, uporabnike in pozornost drugim medijem in družbenim omrežjem?

Naj zaprejo štacuno po tej blamagi? Ne. Generalni direktor RTV in direktor TVS in odgovorna urednica Informativnega programa naj raje čim prej odstopijo. Bo šlo? Če nimajo preveč nujnega dela …