Dvojna merila. Vidim jih kot slabo značajsko lastnost posameznika in kot pokvarjeno, skorumpirano, lažnivo politično kulturo, ki jo srečamo na vseh ravneh delovanja. Tudi v poslu, športu, kulturi. Tako rekoč v vseh porah družbe. Moralni in etični kovid, globalna pandemija slabe človeške lastnosti, ki bi jo morali izkoreniniti čim prej, če želimo ostati družba dobrih ljudi.

Dvojna merila zastrupljajo svet. Še posebej od Ruske agresije na Ukrajino dalje. V sporu med Izraelom in Palestino pa dvojna merila doživljajo pravi globalni ognjemet. Podpirajo neenakost in diskriminirajo. Škodijo medsebojnemu zaupanju in sodelovanju. Škodijo legitimnosti mednarodne politike, prava in institucij. Enako tudi na domači ravni. So gnojilo za nestabilnost in konflikte. 

Dvojna merila nas vlečejo v slabe, napačne vrednote in v nobenem primeru ne pripomorejo k ustvarjanju boljše, pravičnejše, poštene globalne družbe.

Moralno in etično sporno

Dvojna merila so moralno in etično sporno ravnanje. To najbrž razume vsak, še tako skromno izobražen človek. Dvojna merila namreč popolnoma spregledajo vsaj dve osnovni moralni in etični načeli, kot sta pravičnost in enakost. Ko različno vrednotimo enake stvari ali dejanja, razdvajamo ljudi, jih cepimo na dva dela, na leve in desne, na spodnje in zgornje, na črne in bele, vernike in nevernike …

Da različne države ali skupine ljudi obravnavamo drugače, tudi če storijo iste stvari, kaže, da nekateri ljudje in države veljajo za vrednejše ali pomembnejše kot druge. In prav to je v nasprotju z osnovnimi moralnimi in etičnimi nazori, ki temeljijo na ideji, da smo ljudje enakopravni. To vodi v razdvajanje skupnosti, kar otežuje sodelovanje in konstruktivni dialog med različnimi stranmi. Dvojna merila v svetovni politiki prispevajo k nestabilnosti in konfliktom. Zato je pomembno, da si mednarodne institucije in države aktivno in zavzeto prizadevajo za enakopravno obravnavo vseh držav in skupin ljudi, neglede na njihovo politično ali gospodarsko moč.

Rusija in Izrael

Istim dejanjem bi morala slediti enaka obravnava. Smo mi mar vrednejši, pomembnejši kot drugi? Verjetno si mnogi res to domišljajo. Privilegij vedno dobro dene, pa naj bo za dušo, za denarnico ali za kaj drugega. Toda osnovni moralni in etični nazori na tej Zemlji, h katerim smo se zavezali tudi v okviru članstva v OZN, temeljijo na že prej omenjeni enakosti, enaki obravnavi.  Če želimo, da je svet pravičen za vse, potem nihče med nami ne more biti »bolj enak« od drugih.

V primeru Rusije in Izraela lahko vidimo, da je Rusija kaznovana za agresijo na Ukrajino, medtem ko Izraelu ni treba prevzemati odgovornosti za svoja dejanja nad Palestinci. Še več: pri tem, kar dela v Gazi in na ozemlju, ki bi naj pripadlo Palestincem, ima Izrael močno podporo nekaj najvplivnejših držav na svetu.

Tako Rusija kot Izrael kršita mednarodno pravo, vendar je ena država za to kaznovana, druga pa ne. Je mednarodno pravo torej učinkovito in pošteno?  Dejanja sama in odprta vprašanja v ljudeh upravičeno vzbujajo občutek, da so nekateri posamezniki ali države vrednejši ali pomembnejši kot drugi. Imamo torej naddržave in nadljudi? Še huje! Ljudje odziv vplivnih držav do izraelskih ravnanj lahko razumejo kot sprejemanje nasilja in agresije.

V obeh omenjenih vojnah je seveda razlika v zgodovini spora, v njegovi kompleksnosti — in vsaj še glede tega, kdo je prvi sprožil strel. Toda na koncu vendarle na obeh straneh preštevamo mrtve, tehtamo dejanja, se zgražamo nad človeško zlobo, ki jih žene, vojaško močjo in avtoritarnostjo.

Eurosong

Podobno očitna dvojna merila se kažejo tudi v zvezi z letošnjo Evrovizijo. Rusije tudi letos ne bo, saj tam ne sme nastopati že od leta 2022, ko ji je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) prepovedala nastop po napadu na Ukrajino. Takrat so pojasnili, da je bila odločitev »težka«, a da Evrovizija odseva utrip Evrope in je skorajda nekakšen dnevnik dogodkov, ki kaže razpoloženje, celo družbeni kontekst. Dodali so, da na Evroviziji ni prostora za politiko — v isti sapi pa, da se morajo vedno zavzemati za temeljno vrednoto, torej demokracijo. Vsak mora imeti pravico, da je to, kar je.

In kako bo na Eurosongu letos z nastopom Izraela? Organizatorji so zavrnili pozive, da bi Izrael zaradi vojne v Gazi izključili iz prireditve. Da Izrael ne bi smel nastopiti, so med drugimi pozivali tudi predstavniki Finske in zagrozili, da jih na Eurosongu ne bo, če se ga bodo udeležili Izraelci.

Svet postaja vse slabši

Toda odgovor organizatorjev je bil tokrat drugačen: »EBU mora zagotoviti, da tekmovanje za pesem Evrovizije ostane nepolitični dogodek, ki z glasbo združuje občinstvo po vsem svetu.« In da »gre za tekmovanje izdajateljev televizijskih programov in ne vlad.« 

Nič ni bilo več slišati o zavzemanju za demokracijo. Tokrat je to preobrat v popolno apolitičnost. Ne gre več za to, kakšen je utrip Evrope ali da je Evrovizija »dnevnik dogodkov« Evrope. Dvojna merila. Diskriminiranje, razdvajanje, deljenje, privilegiji …

Kako bomo gradili dobro družbo, pravičen in dosleden svet, če se nam niti na eni bedni Evroviziji ne uspe poenotiti glede meril sodelovanja? 

Svet postaja vse slabši. In še slabše se nam piše. Če se ne bomo spremenili. Vsi.