Ob pogledu na trenutne politične razmere v Sloveniji se zdi, da smo kot družba šele na začetku poti k zrelosti. Politični otroški vrtec. Brez pravega vzgojitelja, brez prave vzgoje, brez programa in nadzora. 

Namesto da bi se ukvarjali s pomembnimi vprašanji naše prihodnosti in prihodnosti naših otrok in vnukov, energetske in prehranske neodvisnosti, trajnostnega koncepta življenja — pravzaprav z vsem, kar bi lahko koristilo državi in njenim državljanom —, smo priča političnemu pobalinstvu, lumparijam, poniglavosti, nezrelosti, spletkam in nekonstruktivnemu obnašanju političnih akterjev.

Odneslo bo pokrov

Namesto da bi iskali dolgoročne in pametne rešitve za aktualne izzive, se politiki ukvarjajo z reševanjem samih sebe, prelaganjem krivde in odgovornosti na druge, obtoževanjem, medsebojnimi prepiri, žalitvami in obračunavanjem. Naša politika je kot ekonom lonec, ki mu bo vsak čas odneslo pokrov. In zdi se, da to ni daleč. 

Kriza je izbruhnila zaradi neke hiše. Zaradi butastega projekta, ki ga nihče — razen tistih, seveda, ki so se pogovarjali o denarju — ni resno jemal. Nihče ni ravnal odgovorno, nihče ni pregledal, premeril, prebral in zastrigel z ušesi. Ali pa vsi blefirajo.

Tako nas zdaj že štirinajst dni zaposluje napol razpadla hiša in nekaj manj kot 8 milijonov evrov. In pri tem se sesuva ena od tradicionalnih slovenskih političnih strank. Resne teme, ki bodo oblikovale našo prihodnost, pa ostajajo ob strani. Nedotaknjene, neobravnavane. Na čakanju.

Nikoli ni pravi čas

Na obravnavo v parlamentu čakajo zakoni. Tudi nekateri zelo pomembni, ki bi poslali državljanom jasno sporočilo, kam gremo kot družba, kako se bomo razvijali, katere vrednote bomo postavljali v ospredje. Marsikateri od teh zakonov bi lahko načeto koalicijo zmagovito povezal in dal državljanom novo upanje.

Pa je že slišati iz parlamentarnih vrst, da ni pravi čas, da bodo ti zakoni vplivali na to in ono.

Seveda bodo vplivali. Vsi zakoni tako ali drugače vplivajo na naša življenja. Trenutne razmere so ne samo odraz nezrelosti politike. Ob tem se pojavlja še strah, bojazen, da bodo tudi naslednje odločitve slabe, napačne.

Strah in nezaupanje

Strah koalicijskih strank in nezaupanje vase kažeta na resne težave. Možno je, da gre za posledico neuspeha pri doseganju ciljev, notranjih konfliktov, pritiskov javnosti in medijev ali drugih zunanjih dejavnikov.

Posledice politične nezrelosti čutimo že zdaj, vendar bodo še večje in še globlje, če politično ne bomo odrasli. Namesto da bi se osredotočali na skupne cilje, se posvečali ključnim vprašanjem, mislili na prihodnost in gradili na sodelovanju, se razdružujemo in poglabljamo razpoke v družbi. In vse to zaradi neodgovornih, pohlepnih, prevarantskih ljudi, ki so se naselili v politiki.

Počasno puščanje krvi

Zaradi tiste hiše smo ujeti v zgodbo dolgotrajnega političnega obračunavanja, počasnega puščanja krvi eni od koalicijskih strank. To nikomur od nas, ki dajemo kruh politikom, ne prinaša koristi. Prinaša samo izgubo časa, priložnosti in zaupanja. 

Medtem pa stavkata vsaj dva družbena podsistema, oba pomembna za zdravje državljanov. Eden za fizično zdravje, zaradi stavke zdravnikov, drugi pa za zdravje v glavah, saj tudi sodniki ne delujejo povsem polnokrvno. In dobro vemo, da smo Slovenci prvaki v tožarjenju, sporih, pritožbah, kar vpliva na zdravje duha.

Namesto, da bi se povezovali in iskali skupne rešitve, smo soočeni z dvojnim razkolom na isti strani politične opcije in še globlji polarizaciji družbe. Še butec bi vedel, da to ni pot k napredku, temveč pot v slepo ulico, kjer ni prostora za razvoj in rast.

Če se sploh še da kaj spremeniti …

Takšna politična otročarija ima lahko samo enega zmagovalca. Opozicijo. Mirnejšega mandata, kot je ta, v pričakovanju zmage na naslednjih volitvah še ni imela. Prihranki pri njihovi oglaševalski kampanji bodo občutni. Glasovi volivcev pa rekordni. 

Takšno je stanje.  

Če se sploh še da kaj spremeniti, je zdaj skrajni čas, da se politični akterji začnejo zavedati svoje odgovornosti do državljanov in pričnejo delovati zrelo in preudarno. Dobro.

Čas je, da kot družba odrastemo, da politika stopi iz političnega otroškega vrtca in začne delovati odgovorno in zrelo. Osredotočimo se vsi na reševanje resničnih težav, ki pestijo našo državo. Odpovejmo se igram moči in političnim spletkam.

Ta vrtec je treba prerasti in ga dokončno zapreti. Ker je slab zgled za vse nas. Samo politična zrelost in modrost nas lahko vodita v napredek in prineseta blaginjo družbi.