Ključna pomanjkljivost obeh vladnih protikoronskih zakonov [PKP1 in PKP2, op. ur.] je, da se ne dotika reševanja problema izpada prihodkov gospodarskih subjektov, ki so morali zapreti poslovanje zaradi vladnih ukrepov. Gre predvsem za dejavnosti gostinstva, turizma, trgovine (razen živilske), servisnih storitev, dela gradbeništva in montaže ter dela dejavnosti prevoza potnikov.
V teh dejavnostih bo prišlo do izpada prihodkov najmanj za obdobje šestih tednov (12,5% letnega prihodka), pri dejavnosti gostinstva in turizma pa do izpada prihodkov najmanj za deset tednov (20,8% letnega prihodka) in do poznejšega počasnega in negotovega okrevanja. Zaradi tega utegne skupni izpad narasti na raven med 30% in 50% letnih prihodkov. Prizadeta bodo sicer tudi nekatera večja turistična podjetja, toda glavnina bremena krize bo padla na mikro, majhna in srednja podjetja, ki so najbolj ranljiva.